fbpx

[Video] Dr. Janez Šušteršič: V koalicijski pogodbi ne boste našli niti ene stvari z manj izdatki!

Nekdanji minister za finance in profesor dr. Janez Šušteršič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Nekdanji minister za finance in profesor ekonomije dr. Janez Šušteršič je znan iz časov, ko je Slovenijo reševal pred bankrotom. Je strokovnjak na svojem področju, saj dobro pozna delovanje gospodarstva in javnih financ. S svojimi ugotovitvami poudarja, da višanje davkov vpliva na ekonomsko obnašanje ljudi. Kritičen je tudi do koalicijske pogodbe Roberta Goloba. “Definitivno boste v koalicijski pogodbi našli stvari, kako se bo bolj obdavčilo, ne boste pa našli ene stvari, za katero se bo dalo manj izdatkov,” je pojasnil in dodal, da gre v tem primeru za neracionalno porabo razen v primeru, ko gre za odpuščanje delavcev iz seznama.

Nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič je skrb za javne finance prevzel v najtežjih časih, ko je Sloveniji grozil bankrot. Je človek, ki pozna stanje v gospodarstvu in javnih financah, med drugim je bil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Takrat je imel veliko več načrtov, kot jih je na koncu lahko uresničil. “Ko smo naredili revizije za mojim predhodnikom, smo ugotovili, da naše banke potrebujejo več kot 800 milijonov evrov denarja,” je pojasnil.

S prodajo deleža države so želeli zagotoviti kapitalsko ustreznost KBC-ja. “Ko smo začeli javno govoriti o dejanskem obsegu problema v slovenskih bankah, kjer to ni bil samo NLB, smo se začeli spraševati, ali bo Slovenija zvozila ali ne,” je pojasnil. Z ukrepi, ki so jih sprejeli, jim je uspelo prepričati mednarodne finančne trge in Evropsko komisijo, da je govorila pozitivno o Sloveniji. Dejstvo je, da je bila Slovenija rešena pred bankrotom, ko so podpisali tisto pogodbo za posojilo, se pravi, ko smo izdali ameriške obveznice.

Od takrat naprej ni bilo več dvomov, da bi Slovenija bankrotirala. Potem je na oblast prišla Alenka Bratušek, ki je na oblast pripeljala Roberta Goloba kot strokovnjaka za ekonomijo. Izpeljala je praktično že vse vnaprej pripravljene projekte, ki jih je pripravil Šušteršič. Za zakon o uravnoteženju javnih financ pravi, da so ga vsi sovražili, a smo se hkrati vsi zavedali, da ga nujno potrebujemo. “Nismo uživali v ZUJF-u, ampak je bil potreben.”

V koalicijskem načrtu pogreša ukrepe za zmanjševanje izdatkov
Šušteršič je prebral koalicijsko pogodbo, ki jo je pripravila nova vlada. Naprej ga je zmotila že sama neurejenost dokumenta, saj naslovi niso bili smiselno urejeni. “Če ti ne znaš urediti naslovov, potem ne moreš ljudem očitati, da jih niso videli,” je izpostavil. “Definitivno boste v koalicijski pogodbi našli stvari, kako se bo bolj obdavčilo, ne boste pa našli ene stvari, za katero se bo dalo manj izdatkov,” je pojasnil in dodal, da gre v tem primeru za neracionalno porabo, razen v primeru, ko gre za odpuščanje delavcev iz seznama.

Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič (Foto: STA)

Sogovornika tudi poudarjata, da nova vlada želi dvigniti davke na premoženje, a kot razbira Šušteršič iz koalicijske pogodbe, sploh ne vedo, kaj želijo obdavčiti in koliko. “Tudi sami ministri so vsak drugače povedali,” je povedal. Pri tem sta ostro opozorila, da morajo državljani plačati že davek od dohodka, davek, ko kupijo premoženje, davek, ko imajo premoženje, in davek, ko prodajo premoženje. “Davek na premoženje je običajno občinski prihodek, ker je mišljeno, da s tem davkom plačaš nekatere storitve, ki ti jih občina nudi,” je še izpostavil Šušteršič in dodal, da se mu ne zdi smiselno, da bi s takšnim davkom servisirali še proračun.

V Sloveniji imamo visoke davke
V nadaljevanju Šušteršič še izpostavlja ugotovitve OECD-ja, da smo v EU na vrhu po plačanih prispevkih s strani delodajalca za delojemalca. “To so prispevki, ki gredo za financiranje zdravstva in pokojnin,” je obrazložil. Kljub temu pa imamo pokojninski sistem, kjer so ljudje revni, in imamo zdravstveni sistem, kjer so čakalne vrste. “Kaj se s tem denarjem počne, je potem resno vprašanje.”

Višina davka vpliva na obnašanje ljudi. Če želimo spremeniti ekonomsko obnašanje ljudi, moramo temu tudi prilagoditi davčni sistem, ki najmanj vpliva na to, kako se ljudje obnašajo. Ideje o nevtralnem davki v splošni javnosti niso sprejemljive zaradi različnih interesnih skupin. “Če želite, uvedite davek na nepremičnine, ampak potem se vprašajte, kaj so bo potem zgodilo.” Opaža še, da si slovenski politiki iluzorno predstavljajo, da je med nami polno denarja, ki pa je dejansko neizkoriščen, a tudi banke potrebujejo denar, da imajo osnovo za podajanje kreditov.

Sara Kovač