[Video] dr. Vinko Gorenak: “Če primerjam pripravljenost na sodelovanje sindikalistov z opozicijo, je razmerje 100:1. Opozicija igra svojo igro, vlaga ustavne pobude. Skratka, hinavščina.”

Dr. Vinko Gorenak. Foto: Nova24TV

Na vladi so v torek obravnavali in sprejemali popravke prvega protikoronskega zakona in drugi protikoronski zakon, ki se bo osredotočil na zagotavljanje likvidnosti podjetij. Drugi sveženj je vreden 2,8 milijarde evrov. Kljub temu parlamentarna opozicija besni in sporoča, da bodo podali pripombe, saj naj bi šlo v paketu zgolj za kozmetične popravke. 

Po predvidenem torkovem sprejetju na Vladi RS bi lahko popravke prvega korona paketa in drugi zakonski paket že v petek ali soboto obravnaval Odbor za finance v Državnem zboru RS. Zakona pa bi poslanci sprejemali na izredni seji 28. ali 29. aprila. Glavni očitek opozicije je, da to ni novela, ampak gre zgolj za kozmetične popravke. Luka Mesec iz Levice denimo trdi, da so pozabili na več tisoč brezposelnih, ki so delo izgubili v času pandemije in na precejšen del samozaposlenih. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa dodaja, da v paketu ni niti besedice o tem, kako rešiti slovensko gospodarstvo. Najbolj ga skrbi kmetijstvo.

Kljub prvotnim kritikam so bolj zadovoljni pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predsednica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je poudarila, da je pohvalno, da se je vlada hitro odzvala na pozive iz gospodarstva in čez vikend spremenila in dvignila tako obseg poroštvene sheme, kot tudi višino poroštev za posamezna podjetja. “Oboje je dobro. Upamo, da se bo odločila še za eno dopolnitev in sicer za dvig meje za višino posojila, da bo ta podobna kot v drugih evropskih državah. Enako kot vsebina pa je pomembna tudi hitrost sprejemanja, zato pozdravljamo napore politike za čim hitrejši sprejem tega zakona, kajti ko bo sprejet, bodo številna slovenska podjetja lažje zadihala.”

Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da so osnutek tako popravka kot tudi novega zakona poslali opoziciji, pa se ne v Levici ne v SD nanj niso odzvali. Premier obljublja, da bo z novim zakonom omogočena potrebna dodatna likvidnost gospodarstvu. Zagotovljena bo tudi večja povprečnina občinam. Njegovim besedam Slovenke in Slovenci očitno verjamejo, Janševa vlada namreč po zadnjih meritvah Valicona uživa najvišjo podporo med vsemi dosedanjimi slovenskimi vladami, odkar izvajajo meritve.

Namen vlade je bil pritegniti opozicijo k sodelovanju

Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak je v oddaji Tema dneva glede očitkov opozicije poudaril, da se je prvič po letih 2004-2008, torej po prvi Janševi vladi, pričelo z delom, ki se mu reče sodelovanje z opozicijo. “Namen vlade je bil zelo jasen: pritegniti opozicijo, da pomaga pri pripravi zakonov v času, ko zakoni na vladi nastajajo in jih vlada še sprejema. V ta namen sem v petek ob 22:09 vsem opozicijskim strankam poslal osnutke obeh zakonov. Prosil sem jih, da odgovorijo in dajo pripombe v ponedeljek do 15. ure. Dobil sem pozitiven odgovor od gospoda Jelinčiča. Dobil sem odgovor od SAB, torej od Alenke Bratušek, da v tej fazi ne bodo pošiljali pripomb in da bodo potem v parlamentarnem postopku. Do roka (do ponedeljka) niso odgovorili ne v Levici, ne v LMŠ in ne v SD. Hkrati pa sem pa v nedeljo med gledanjem televizije na POP TV zagledal gospoda Hana in Vatovca, ki sta pričela pljuvati po tem zakonu, kako je ta slab, nemogoč, kako je v teh dveh zakonih vse narobe. Hkrati pa ne odgovorijo na naše vabilo k sodelovanju, v nedeljo pa govorijo, kako je vse narobe. Skratka, hinavščina.”

Velika večina sindikalistov je bila izjemno kooperativna in korektna

Gorenak je med drugim izpostavil, da še nikomur ni uspelo upoštevati hkrati Gospodarsko zbornico Slovenije in sindikate. “Tudi nam verjetno ne v celoti. Gospodarska zbornica Slovenije je bila vključena v eno od delovnih skupin, ki jo je vodil Zdravko Počivalšek.” Glede sodelovanja s sindikati je Gorenak povedal, da je v fazi pred pripravo prvega korona zakona na željo predsednika vlade povabil osem sindikalnih central, ki predstavljajo veliko večino sindikatov v tej državi. “Z njimi smo imeli en daljši pogovor. Jasno moram povedati, da je bila velika večina sindikalistov izjemno kooperativna, izjemno korektna. Ta moja izjava ne pomeni, da so potegnili skupaj z vlado. Nikakor ne. Zelo jasno so vladi povedali, kaj želijo in kaj pričakujejo. Moram reči, da če primerjam sindikaliste z opozicijo, to je pa 100:1. Na sindikalni strani je bila neka pripravljenost, pomagali so, dajali so pripombe. Upoštevali smo, kolikor se je dalo. Na sindikalni strani nekoliko izstopa Branimir Štrukelj, pri ostalih je dobro steklo. Še posebej pri nevladnih organizacijah, zlasti humanitarnih.”

Gorenak izpostavlja, da so opozicijo želeli pritegniti k pripravi zakonov, tukaj pa očitno tega ne želijo. Igrajo svojo igro, vlagajo ustavne pobude. Težave so tudi glede vojske na meji. “Imamo kakšno evropsko državo, kjer gibanje ni omejeno? Je nimamo. Vprašanje je le, kako. Na vladi smo razpravljali, da bi gibanje omejili po regijah, ampak nimamo regij. Potem je ostala le geografska celota, ki se imenuje občina. Zavedam se, da so ljudje v težkem položaju, zlasti v manjših občinah.  V Ljubljani se to verjetno ne občuti. Povsod po Evropi omejitev gibanja daje dobre rezultate. Če nekdo misli, da je potrebno ta odlok zminirati, pač naj gre na Ustavno sodišče RS, pa bomo potem razpravljali o tem. Prav pa se mi to ne zdi zlasti zato, ker vedo, da omejitev gibanja in socialna distanca dajejo najboljše rezultate povsod po Evropi. Omejitev gibanja in vsi policijski postopki vezani v zvezi s tem so v funkciji zdravja in varnosti ljudi.”

V Evropi praktično ni več države, kjer vojska ne bi pomagala na ulicah

Glede aktivacije 37.a člena je Gorenak povedal, da v Evropi praktično ni več države, kjer vojska ne bi pomagala na ulicah. To velja za Francijo, Nemčijo, Poljsko. Povsod je vojska vključena v zaščito, pomoč itd. Pri nas pa na levi strani strašijo, da si ne želijo paradiranja vojske po Ljubljani. “Kdo je pa to sploh kdaj predlagal? Nihče kaj takega ni predlagal. Predlagano je bilo, da vojska odide s štirimi ali petimi policijskimi pooblastili na mejo, da bo lahko osebo prijela, zadržala, pripeljala na določeno mesto, jo izročila policiji. V Italiji smo videli posnetke, kako italijanski karabinjerji stojijo ob avtocesti in z roko pozdravljajo ruska vojaška vozila, ki so prišla tja na pomoč. Pri nas pa po mnenju opozicije slovenski vojak ne sme varovati slovenske južne meje. Daleč smo prišli.”

Mejo moramo zavarovati

Gorenak se je odzval tudi na mnenje nekdanjega državnega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, ki pravi, da aktivacija vojske na račun migracij ni potrebna, ker je migracij manj. Povedal je, da je Črnčec govoril eno, ko je šel k Šarcu drugo, sedaj tretje. “Ne glede na to, koliko ilegalnih migrantov pride čez mejo. Tudi, če pride eden. Mi moramo mejo zavarovati. Policija ima druge naloge, je potrebna tudi v notranjosti. Zakaj vojaki ne bi odšli na mejo in razbremenili policijo, da bi ta izvajala druge prepotrebne naloge. Samo slovenska opozicija meni, da se to ne sme zgoditi.” Dal je vedeti, da je nov migrantski val mogoč. “Ta pot je vseskozi odprta. Nekoliko je vse zaustavljeno zaradi koronavirusa. V nekaterih migrantskih centrih so našli okužene, ti pa naj nato pridejo k nam. Si ne predstavljam situacije. Danes moramo biti pripravljeni na vse ukrepe, da bo policija imela pomoč. Vojska bo imela le osnovna policijska pooblastila. To je vse.”

Foto: Nova24TV

Namesto, da bi se ukvarjali z osebno odgovornostjo članov takratne vlade in koalicije, da je pustila tako stanje, se ukvarjamo s Počivalškom in Toninom, je poudaril Gorenak in dodal, da v razmerah, ko na svetovnem trgu v mesecu marcu zaščitnih sredstev ni bilo, v razmerah, ko so države dobesedno zaplenile pošiljke, ki so bile namenjene v druge države in so rekle, da rabijo zase, v razmerah, ko ne dobiš nikjer nič, je jasno, da sta Počivalšek in Tonin ter ostali v verigi naredili vse, da so osnovno zaščitno opremo dobili. “Ali biti brez maske, ali imeti roko pred usti, ali dati čez navadno blago. Vse je boljše od nič. Počivalšek je dobro povedal: V razmerah, ko nimaš nič, kupiš vse po tistih cenah, ki jih prodajalec postavlja. Verjetno je šlo tu za višje cene, kot bi bilo potrebno. Danes smo v razmerah, ko ministra odločata, kje bomo kupili in kaj bomo kupili, saj je materiala na razpolago več,” je zaključil Gorenak.

Hana Murn