fbpx

[Video] Državna sekretarka Rifljeva povsem povozila Cvikla na skrajno levem terenu

Polona Rifelj in Milam M. Cvikl v oddaji Studio City. (Foto: Zajem zaslona)

Opozicija rada ponavlja, kako naj bi se aktualna vlada pretirano zadolževala, saj ji gre v nos, da so gospodarski kazalci dobri navkljub epidemiji novega koronavirusa. Ko je ugledni The Economist, ki v preteklosti sploh ni bil naklonjen tretji Janševi vladi, ocenil, da je Slovenija med naključno izbranimi 23 državami OECD druga najbolje obvladala gospodarsko krizo, nastalo kot posledico svetovne pandemije, so se pri nekaterih pričeli vihati nosovi. Kot pravijo, ko govorijo številke, nakladanje odpade, zato državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade mag. Polona Rifelj ni mela težav, ko se je v Studiu City soočila z mag. Milanom Cviklom, predsednika strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, ki je poskušal prikazati, kako gospodarski kazalci vendarle naj ne bi bili tako dobri, ocena The Economista pa ne točna.

Državna sekretarka Polona Rifelj je pojasnila, da se je dolg povečal. “V preteklem letu smo se zadolžili za milijardo 250 milijonov in to po negativni obrestni meri. Če govori o takih velikih zadolževanjih oziroma dolgovih naše države, si lahko pripišejo SD sami.” Po besedah Rifeljeve so se v času njihove vlade zadolževali po 7-odstotni obrestni meri, aktualna vlada pa se je po minus 0,25 odstotkov, kar pomeni, da bomo vrnili manj denarja, kot smo si ga dejansko sposodili. Poleg tega so milijarde v času leve vlade šle v bančno luknjo. “Takrat smo bili na naslovnicah vseh mednarodnih časopisov kot najslabši, in mislim, da ni čas, da se vrnemo tja,” je bila jasna.

https://twitter.com/EdvardKadic/status/1480921519769403395?s=20

Gre za neto javni dolg, ne bruto dolg, kot govori SD
The Economist je svojo lestvico sestavil na osnovi petih kriterijev. Zadnje peto merilo predstavlja rast neto javnega dolga v deležu od BDP in zanaša 7,4 odstotka. Na vprašanje, ali je to veliko ali malo, je Rifeljeva odgovorila, da je to malo, čeprav opozicija poskuša to v javnosti drugače prikazati. “Kar se tiče javnega dolga, vem, da je opozicija osporavala in trdi, da je 14,5 odstotna. Gre za neto javni dolg, ne bruto dolg, kot govori SD, kar pomeni sedem in pol odstotka, medtem ko je bruto 14 odstotkov in nekaj, kot so povedali. Pri netu javnem dolgu gre za to, da so od generalnega dolga države odštete denarne rezerve. Države se v krizi zadolžujejo bolj, kot je dejansko potrebno, in ustvarjajo denarne rezerve, da lahko ukrepajo, kot je potrebno. In iz tega naslova je ta podatek sedem in pol odstotkov,” je pojasnila v poduk Cviklu.

Rifeljeva je poudarila, da smo se zadolževali pametno, ker ravno cilji vladnega zadolževanja so bili, da se nagradi oziroma da se pomaga podjetjem, da gre denar neposredno do ljudi. “To smo tudi dosegli in sedaj ti kazalci kažejo, kot kažejo. In mislim, da je Economist tako kakovosten časopis, da zagotovo ni zamešal podatkov in ti podatki držijo.” Dejala je, da ji je samo zelo žal, da so jih objavili ravno pred volitvami, ker ti pričajo, da je vlada delala dobro.

Foto: Twitter

Ker je bilo na nasprotni strani slišati, da od vseh ukrepov ljudje naj ne bi imeli toliko, kot se govori, je sekretarka pojasnila, da gre generalno gledano za 10-odstotno rast. “Dejansko gre tudi zaradi zadolževanja, vendar ta vlada se je zadolževala zato, da je dala ljudem in podjetjem. To priznavajo tudi podjetja, gospodarska zbornica, obrtna zbornica. Ravno danes sem slišala izjave, da se je država odzivala hitro, korektno in v skladu s potrebami trga,” je poudarila in spomnila, da se je podjetjem plačalo oziroma subvencioniralo čakanje na delo, da se jim je pomagalo pri plačevanju kreditov, da se je vrnilo fiksne stroške. “Vse to je zagotovilo, da smo ohranili delovna mesta. Se pravi, nismo bili kot Američani, ki so počakali, da so ljudje ostali na cesti in potem dali denar ljudem, da so preživeli, ampak smo ohranili delovna mesta in s tem poskrbeli za dobro kondicijo, da bodo lahko podjetja delala naprej,” je bila jasna.

Najbolj je bila zadolžena slovenska vlada v času leve vlade
Javni dolg je po podatkih padel za 2,3 odstotne točke, se pravi iz 79 na 77. “Vem, da SD v svojih pamfletih piše 90-odstotna zadolženost. To ne drži. Najbolj je bila zadolžena slovenska vlada v času leve vlade, 83 odstotkov BDP, sedaj pa to pada. Poleg tega, da se zadolžujemo po negativni obrestni meri, oni so se,  vemo, po 6-, 7-odstotni obrestni meri, in še vedno plačujemo te stvari. Seveda sedaj s to gospodarsko rastjo, 6 in 7 odstotkov v preteklem obdobju, 4 in 5 v trenutnem obdobju, lahko saniramo te zadeve,” je poudarila in dodala, da je dejstvo, da je gospodarstvo v dobri kondiciji.

Nina Žoher