[Video] Ekonomist dr. Anže Burger kritičen do Šarčeve vlade: “Gospodarstvo se ohlaja, posledice bodo manjši prihodki in luknja v proračunu, ki že sedaj trpi za okrog 300 milijonov evrov previsokih izdatkov.”

Foto: YouTube

Pod vlado Marjana Šarca sta bencin in dizel dosegla novo najvišjo ceno letos, nedavno pa so podražili še javne storitve. Očitno pa bo šlo vse samo še navzgor – kar se tiče dajatev državi. Vlada je namreč pred nekaj dnevi napovedala davčne spremembe, ki pa so jih na vladi poimenovali kar reforme. Ministrstvo za finance naj bi želelo s predlogi izboljšati predvsem položaj zaposlenih, ki spadajo v tretji dohodninski razred, to pa naj bi pokrili med drugim z večjo obremenitvijo kapitala. Če se bodo v nekaj mesecih spet podražile storitve in dvignile cene, torej ne bodite presenečeni. Očitno je cena uvajanja socializma po diktatu Levice izredno visoka. Žal jo bomo plačali državljani.

Ekonomist dr. Anže Burger je za Nova24TV ocenil stanje javnih financ v Republiki Sloveniji in povedal, da je sicer res, da javne finance nominalno izkazujejo presežek, a se problem skriva v strukturni naravnanosti proračuna. “Fiskalni svet je namreč za letošnji proračun ocenil, da izdatki presegajo dovoljene izdatke v okviru ustavnega fiskalnega pravila za okrog 270 milijonov evrov.” 

Po besedah Burgerja je prejšnji teden Evropska komisija podobno ocenila, da Slovenija ne izpolnjuje obvez, kar se tiče pakta za stabilnost in rast, rast izdatkov je namreč previsoka za okrog 340 milijonov evrov, medtem ko bo, kar se tiče strukturnega primanjkljaja, torej tega srednjeročnega cilja, ki ga mora zasledovati država članica, Slovenija za letos presegala izdatke za okrog 390 milijonov evrov. “Torej, naš proračunski presežek je pozitiven, vendar je premajhen. Presežek bi moral biti višji, sedaj bi morali bolj intenzivno zmanjševati javni dolg in se pripravljati na ohladitev gospodarske rasti, ki prihaja v naslednjih letih,” je prepričan Burger.

Posnetek intervjuja z dr.  Burgerjem poglejte tukaj:

Vlada Marjana Šarca je sicer povišala plače v javnem sektorju, prav tako je dvignila minimalno plačo, a so se hkrati pojavile podražitve različnih storitev. Po besedah Burgerja vpliv višje minimalne plače in drugih plač v javnem sektorju sčasoma vpliva na inflacijo, zato ker se poveča povpraševanje in s tem tudi pritisk na rast cen. “Hkrati višje cene dražijo stroške poslovanja, to pomeni, da morajo podjetja zviševati cene za nas, potrošnike.” Glede davčnih sprememb, ki jih je Šarčeva vlada najavila pompozno kot reforme, je Burger poudaril, da bi morale strukturne reforme, če so tiste prave, državljanom na dolgi rok koristiti, ker zato se jih tudi izvaja, na kratek rok pa so seveda določeni stroški. “Omenjena davčna reforma ima tri velike pomanjkljivosti, ki jih vidim, načeloma pa gre v pravo smer, naslavlja namreč velik problem v Sloveniji: to so previsoko obdavčeni nadpovprečno visoki dohodki, plače inženirjev, razvojnikov, razvijalcev in drugih visoko kvalificiranih zaposlenih. Ta davčna reforma je premalo fokusirana na ta segment – preveč obdavčenega dela – in se preveč javnofinančnih prihodkov izgublja za bagatelna povečanja podpovprečnih in povprečnih plač. Govorimo o povečanju neto plače za 3 ali 12 evrov za povprečno plačo. Škoda vsega tega denarja.”

Druga stvar, ki po besedah Burgerja predstavlja problem, je, da gre za okrog 110-milijonsko povečanje drugih davkov, ki jih plačujemo državljani, zaposleni, podjetja. “Če znižate davke na enem področju in jih sorazmerno povečate na drugem področju, je to čez čas popolnoma nevtralizirano. Tretja pomembna stvar je, da davčna reforma ustvarja okrog 160 milijonov evrov veliko luknjo, ki jo vlada namerava zakrpati z bolj intenzivnim bojem proti sivi ekonomiji, kar je preveč optimistično, saj podobnih učinkov preganjanja sive ekonomije, davčnih utaj ne bomo mogli doseči kot lani, z ozirom na to, da se gospodarstvo ohlaja. Lani smo imeli 4,4-odstotno rast, letos komisija napoveduje samo 3,1-odstotno rast. Torej, gospodarstvo se ohlaja, posledice bodo manjši prihodki in luknja v proračunu, ki že sedaj trpi za okrog 300 milijonov evrov previsokih izdatkov.”

Javna poraba previsoka glede na to, koliko dobimo
Glede mnenja fiskalnega sveta in Evropske komisije, da je javna poraba v Sloveniji previsoka, je Burger poudaril, da je javna poraba previsoka glede na to, koliko dobimo. “Če bi bile storitve javnega sektorja temu primerno kakovostne in dobre, bi lahko upravičile tako visoke javne izdatke. Preferiram manjši obseg izdatkov države, in sicer, da bi se ti zmanjšali s sedanjih 43 odstotkov BDP na okrog 35 odstotkov BDP, kot Švica. S tem bi se zmanjšal nadzor države nad privatnim življenjem, je pa ogromno prostora v našem javnem sektorju. Kar se tiče racionalizacije delovanja teh velikih sistemov, poglejmo zdravstvo, kako je neučinkovito in drago, veliko prostora je na pokojninskem področju (ustavimo lahko intenzivno upokojevanje, aktiviranje upokojenih), ogromno rezerv na področju javne uprave, kjer bi se dalo zmanjšati število zaposlenih, število agencij, uradov. Na ta način bi lahko financirali strukturne reforme, s tem, da bi racionalizirali javni sektor in s tem bi potrebovali manj prihodkov v proračun,” poudarja Burger.

V enem izmed intervjujev je Burger izpostavil, da vlada krši ustavo z neupoštevanjem fiskalnega pravila. “Če spremljate indikatorje gospodarske aktivnosti po svetu, večina indikatorjev že kaže neko ohlajanje ali upad (od nemških indikatorjev poslovne aktivnosti do potrošnikovega zaupanja, Kitajska se ohlaja, indikatorji korejskega izvoza, rast pomembnih gospodarstev, kot je Velika Britanija, ki je v zadnjem četrtletju že zabeležila negativno rast). Vsi ti indikatorji napovedujejo, da bo prišlo do ohladitve, mogoče celo recesije. Prej ali slej bo prišlo do upada rasti, potrebno je zato delovati po načelu previdnosti, kot jo zapoveduje ustavno fiskalno pravilo. S previdnostjo je potrebno načrtovati izdatke in ne posegati po neupravičenih ukrepih, kot je previsoko zvišanje plač v javnem sektorjev, ne da se s tem ustrezno zmanjša število zaposlenih in da se s tem uravna rast mase plač v javnem sektorju.”

Po besedah Burgerja je težko napovedati, kako in ali bo sploh prišlo do naslednje krize. Ohlajanje bo, odvisno pa je, kjer bo izbruhnilo. “Če bo v evropskem gospodarstvu, je največja skrb Italija, ki ima velike probleme s fiskalno disciplino, ta je namreč najbolj zadolžena. Italija je naš zelo pomemben izvozni trg, 12 odstotkov izvoza gre v Italijo, takoj za Nemčijo. To je največja bojazen. Kriza lahko pride od koder koli. Tudi Turčija je že v krizi, težko je napovedati, kako bo s Slovenijo.”

Dejstvo je, da je Šarčeva vlada že takoj na začetku mandata dvignila minimalno plačo, da bi ohranila socialni mir, hkrati pa obremenila najšibkejše – predvsem upokojence z dražjimi domovi za ostarele in starše otrok z dražjimi vrtci. Po drugi strani pa Šarčeva vlada nikoli ne spregleda priložnosti, da bi še več denarja namenila za boljše življenje ilegalnih migrantov v Sloveniji. Medtem ko Marjan Šarec socialno ogroženim Slovencem nameni zgolj riž in konzerve, migrantom brez odlašanja odobri denar za ekološko pridelano hrano. V sredini februarja je tako urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki spada pod okrilje kabineta predsednika vlade Marjana Šarca, javno objavil pogodbo za izvajanje oskrbe s prehrano prosilcev za mednarodno zaščito – živila, pridelana na ekološki način. Vrednost pogodbe je skoraj 2,8 milijona evrov. Iz naročila je razvidno, da so pogodbo sklenili s podjetjem Sodexo, ki bo vsaj dve leti z živili, pridelanimi na ekološki način, skrbelo za prehrano migrantov v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Sodexo mora upoštevati prehrambene navade prosilcev za azil in tujcev. V izrednih okoliščinah, kot je na primer post ramazan, mora podjetje v dogovoru s predstavniki urada prilagoditi sestavo jedilnikov in urnik delitve obrokov.

Vlada premalo ambiciozna
Kar se tiče napovedanih reform, je po prepričanju Burgerja trenutna vlada premalo ambiciozna. “Dalo bi se namreč izkoristiti gospodarsko rast in izvesti nujno potrebne strukturne reforme v povezavi s privatizacijo. To bi lahko prispevalo k zmanjšanju javnega dolga. Povečati učinkovitost velikih sedaj državnih podjetij in celega grozda podjetij okrog njih, s tem bi lahko spodbudili gospodarsko rast, če bi privatizirana podjetja postala bolj učinkovita, hkrati pa bi uspeli pridobiti sveža sredstva, ki bi financirala kratkoročne stroške teh strukturnih reform: zdravstveno, nepremičninsko itd.”

Glede dviga plač je Burger prepričan, da je bila napaka storjena, ko se ni nič naredilo na masi plač. “Morali bi iti v smeri zmanjševanja zaposlenih, ne pa povečanja. Od začetka rasti in do danes se je v javnem sektorju za desetino povečalo število zaposlenih, namesto tega bi se moralo zmanjšati za desetino, saj bi s tem lahko povečali produktivnost zaposlenih z višjimi plačami, ne da bi morali pri tem povečati davke za gospodarstvo in  potrošnike. S tem bi bilo več prostora za pripravo na krizo in bi lahko bolj intenzivno zmanjševali javni dolg kot smo ga do sedaj.” Sicer je kakovost življenja po besedah Burgerja na visokem nivoju, a to ni razlog za pretiran optimizem. “Če stagniramo, če nismo aktivni, lahko nazadujemo. Potrebno je izboljšati sistem, in sicer v smeri, da zmanjšamo vlogo države – s privatizacijo. Umik države iz gospodarstva je nujno potreben, druga stvar so previsoke obremenitve, previsoki socialni prispevki, ki niso omejeni navzgor. Tu smo popolnoma nekonkurenčni s sosedami. Tretja stvar pa je: zmanjšali bi lahko restrikcije, administrativne ovire, odpravili regulirane poklice, z odpravo ovir pa bi se lahko izboljšali dinamika in stroški poslovanja.” 

H. M.