fbpx

[Video] Ekskluzivni intervju z zmagovalcem državnozborskih volitev Janezom Janšo: “Volivke in volivci, ki ste glasovali za nas, ne bomo vas razočarali”

Foto: Nova24TV

Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše je na nedeljskih državnozborskih volitvah dosegla pravi preboj in daleč za seboj pustila vse svoje nasprotnike, saj je dosegla zmago v kar 75 volilnih okrajih po vsej Sloveniji. Na Nova24TV oziroma na imperiju Nova24TV se nam je sinoči v ekskluzivnem intervjuju pridružil zmagovalec volitev Janez Janša in z voditeljema Aleksandrom Rantom in Luko Svetino med drugim spregovoril o poteku volilne kampanje, vzdušju v SDS po zmagi na volitvah ter o tem, ali je možna vlada brez SDS.

V nadaljevanju si lahko preberete transkript intervjuja:

Gospod Janša, najprej seveda iskrene čestitke ob prepričljivi zmagi. Včeraj je bil povolilni ponedeljek, kaj ste počeli? Ste spremljali komentarje, analize volitev?
Ne, nisem. Po kar, bom rekel, izredni odsotnosti od družine sem se posvetil družini. Peljal sem po dolgem času Črtomirja v šolo, z Jakobom pa sva šla končno kupit njegovega plišastega mucka Čipanjana, ki ga zdaj spremlja zvečer, ko gre spat.

Kako pa to, da ste danes tukaj z nami na Novi24TV oziroma imperiju Nova24TV, kakor sta ga poimenovala Dejan Židan in Karl Erjavec?
Ja, ravno zato, ker ste imperij, ne, zakaj bi hodil na kake manjše televizije. Sem pa prvič slišal pred dnevi od omenjenih gospodov, da je televizija, ki ima štiri zaposlene pa 20 honorarnih sodelavcev, že imperij. Torej morate biti izredno dobri, iskrene čestitke.

Državna televizija RTV Slovenija in komercialna televizija POP TV še vedno nekako vodita kampanjo, čeprav so bile volitve v nedeljo že končane. Zakaj je tako, kako to komentirate?
Ja, saj to je za Slovenijo kar običajno, da se skuša že zvečer, ko imajo volivci pravzaprav še občutek oddanih glasovnic v rokah, interpretirati rezultate in reinterpretirati rezultate, sestavljati koalicijo, delati vlade in tako naprej. No, delno je to normalno, povsod po celem svetu se to dogaja, pri nas je pa to še posebej intenzivno in žalosti samo to, da ta izključevalna politika, ki so jo mnogi novinarji vsiljevali nekaterim političnim strankam, traja tudi še po volitvah.

Foto: Nova24TV

Ko ravno govorimo o drugih televizijah, recimo sploh o RTV Slovenija, ki naj bi bila od vseh državljanov, konec koncev jo tudi vsi mi plačujemo. Se vam zdi normalno, da je bilo zadnje predvolilno soočenje v dveh tretjinah namenjeno tako imenovanemu sovražnemu govoru, ki ga res propagira slovenska levica, težavam tistih, ki pa to televizijo dejansko financiramo, se pravi državljani in državljanke, se pa niso kaj dosti posvečali?
No, mislim, da so s tem precej vplivali na volilno udeležbo. Ker naslednji dan sem srečeval ljudi, ki so rekli: ”Doslej sem mislil iti volit, nisem vedel točno, kaj, zdaj pa vidim, da slovenska politika (to se nanaša na vse, ki smo stali v studiu na soočenju) razpravlja o problemih, ki si jih skoraj izmišljuje. Kaj je pa z našimi plačami, pokojninami, našimi cestami, varnostjo naših otrok, varnostjo Slovenije, prihodnostjo Slovenije? To pa očitno gospodov, ki jih plačujemo, ne zanima, pa vas tudi ne, torej zakaj bi šli potem volit?” In žal je volilna udeležba, ki je bila ponovno, bi rekel katastrofalno nizka, te strahove potrdila.

Na zadnjem soočenju ste rekli: ”Mi, ko bomo na vladi, bomo reševali realne probleme ljudi, ne bomo si jih izmišljali.” Leti to tudi na to, kar so na RTV-ju naredili?
Ja, del te kampanje je bil vsebinski, hvala bogu, del pa se je res vrtel okrog izmišljenih problemov ali problemov, ki niso prioritetni. Tisti, ki so v to kampanjo kot enega osrednjih problemov vnašali to, kar je nekdo zapisal na nekem družabnem profilu, kjer je to prebralo ali pa bi prebralo sto ali pa dvesto ljudi, so ravno to sami razpihnili preko televizijskih ekranov. Da se okrog tega dela nek osrednji problem, mora biti človek že zelo inovativen. Moram reči, da take inovativnosti enostavno nisem pričakoval, mislim pa, da ni bila slučajna. Vsako tako lansiranje teme, ki gre stran od realnih problemov ljudi, odvrača ljudi od volitev. In mislim, da je bil to za nekatere namen, ker manjša je volilna udeležba, lažje je potem delati to, kar se dela tudi zdaj po volitvah, se pravi sestavljati neke želene kombinacije mimo volje ljudi in vplivati na poslance, ki so dobili 300 ali pa 400 glasov, pa so poslanci.

Kako komentirate dejstvo, da je Televizija Slovenija zadnje predvolilno soočenje prepustila največji komercialni televiziji v Sloveniji, ki je, kot že rečeno, s temi reklamami bogato zaslužila, ob tem pa pravzaprav tudi odločno vplivala na razplet volitev? Zanima me, ali se vam torej zdi, da je to tema za organe pregone oziroma za KPK?
Osebno mislim, da je. Ker ne poznam države, ki bi imela nacionalno televizijo, ki jo plačujejo praktično vsi državljani, pa bi bilo zadnje soočenje pred splošnimi državnozborskimi volitvami na komercialni televiziji, in to na ta način, da je to že vnaprej planirano. Ni šlo tukaj za nek konflikt med dvema televizijskima hišama, ampak so se pač gospodje to že vnaprej zmenili. Osebno sem prepričan, da je nekdo zaslužil. Ob tem, da tukaj niti ne gre mogoče za kako politično zaroto, gre za kake banalne interese, ki jih je Slovenija žal polna. Nimam pa za to dokazov, zato želim, da bi to nekdo preiskal, ker je stvar izjemno nenavadna, je pa seveda imela tudi vpliv na volivce. Kajti nacionalna televizija je vseeno zavezana nekim pravilom. Na to zadnje soočenje na televiziji, ki pa je bilo žal daleč od vsebinskega, smo bili vabljeni vsi, ki smo vložili kandidatne liste v vseh volilnih enotah – vse stranke in liste – in je bila s tem zagotovljena vsaj neka korektnost ali pa vsaj nek minimalni fair play. Dočim je komercialna televizija izbirala sodelujoče na podlagi neke ankete, ki je pokazala neka razmerja, ki so bila – ko gre za začelje liste, ki so jo izmerili za parlament – drugačna od vseh drugih anket. Recimo ni bila povabljena Slovenska nacionalna stranka. Sicer nisem njihov advokat, ampak vseeno so druge ankete kazale, da se uvršča pred Stranko Alenke Bratušek, pa so bili eni povabljeni, drugi ne. Zaradi tega je seveda zelo nehvaležno komentirati ankete in iz tega potem delati cirkus, dejstvo pa je, da je tam, kjer gre za nekaj 1000 glasov, ki odločajo o tem, ali bo neka stranka vstopila v parlament in imela najmanj 4 poslance in bo lahko odločilno vplivala na življenje državljanov, pač treba biti pozoren in se držati nekih pravil. V obrambo POP TV-ja pa lahko rečem, da je bilo njihovo soočenje vseeno bolj vsebinsko, bolj okrog tistih tem, ki so ključne za prihodnost Slovenije, kot pa, žal, na nacionalni televiziji.

Tudi na Radiu Slovenija se je zdelo, da ves čas hodijo v to destruktivno politiko, že pred samimi volitvami.
Prvo soočenje na Radiu Slovenija je bilo dosti vsebinsko, čeprav soočenje na radiu, kjer je veliko število list, pač ni soočenje. Boljše bi naredili, če bi vsem dali enako možnost, da bi naredili nek žreb, neko kombinacijo. Dočim je bilo to zadnje soočenje ponavljanje televizijskega soočenja iz prejšnjega večera in je šlo spet za neko tekmovanje v izključevanju, kar so ljudje že stokrat slišali. In zaradi tega sem se jaz temu odrekel. Sem pa na poti potem do sedeža stranke, ko sem šel čez železniško postajo, srečal nekoga, ki mi je rekel, da je včeraj izvedel za novo definicijo slovenskega novinarja. Sem rekel: ”Ja, res, katero pa?” Je rekel: ”To je oseba, ki hodi od predsednika do predsednika stranke in ga sprašuje ‘A ne, da ne boste šli v koalicijo z Janšo?'”

Tega je bilo kar veliko. Nekaj smo že spregovorili o tem, da določene stranke niso dobile priložnosti. Recimo sami ste omenili Slovensko nacionalno stranko, ki so ji ankete napovedovale višji rezultat od Stranke Alenke Bratušek, pa ni bila povabljena na finalno soočenje, kar bi morda zelo spremenilo razmerja moči in mogoče za nekatere tudi volilni rezultat. Morda bi nekateri celo izpadli, če ne bi imeli te priložnosti – biti na tem soočenju na POP TV. Vendar me zanima vaš komentar, ko ste ravno omenili pri Radioteleviziji Slovenija – nismo kaj dosti poslušali o recimo zadnjem mandatu, preteklem mandatu, nič nismo slišali o milijardnem pranju iranskega denarja, nič nismo slišali o res velikih zgodbah, kar se pa tiče Slovenske demokratske stranke, pa se zdi, da so se šli neko ribarjenje nazaj do leta 1990 in obujali vse še enkrat in da tokrat ljudje na to niso padli. Mislite, da pogrevanje teh starih zgodb, ki so bile že davno ovržene – glede Slovenske demokratske stranke in vas osebno – tudi demotivira ljudi? Da dejansko ti mediji s temi fake zgodbami, ki jih potem nekako plasirajo kot nove, ali pa s starimi zadevami dejansko dosežejo manjšo volilno udeležbo in da jim je to v interesu?
Delno to zagotovo drži. Novinarji morajo biti raziskovalni novinarji. Morajo, če je treba, tudi pogrevati stare zgodbe. Problem je, da se to dela tako pristransko. Se pravi, da se na desetih oddajah, z minutažo dveh ur v seštevku, poroča o 150.000 evrih kredita, ki ga je Slovenska demokratska stranka vrnila. Ne poroča pa se recimo o 16 milijonih odpisanega kredita gospodu Jankoviću, ki ga boste vsi vi plačali. To pa ni problem, to je pa neka mala vest. Da ne govorim o tej milijardi opranega denarja za iranski režim v času trojnih sankcij brez neke resne konsekvence, preiskave. Kljub temu, da je zdaj po zaslugi Logarjeve preiskovalne komisije to vsem znano in nas bo kot državo še bolela glava zaradi tega, ker to zdaj preiskujejo drugi širom po svetu. Skratka, polno je tega. Nisem proti temu, tudi ko gre za Slovensko demokratsko stranko, da se jo pregleduje, pogreva stare zgodbe, pod pogojem, da imamo možnost, da povemo svojo plat zadeve in da se z enakimi vatli obravnava tudi druge.

Foto: Nova24TV

Ostanimo še malo pri POP TV-ju. Kaj menite o odločitvi Agencije za varstvo konkurence, da toliko časa zadrži prodajo, torej finančnemu skladu KKR, ko govorimo o prodaji največje komercialne televizije PRO PLUS? Kakšno sporočilo pravzaprav pošiljamo v svet s takšnim ravnanjem? Lahko rečemo, da so poskušali to prodajo zadržati tudi zato, da bi POP TV nekako ostal v trenutni uredniški politiki in da bi s tem poskušali vplivati na volitve?
Zagotovo. Ko gre za to komercialno televizijo, je sicer v določenih segmentih tudi dobra, ima tudi nekatere odlične oddaje. Mnoge stvari ima bolje urejene z manj ljudmi kot nacionalna televizija, ki jo vsi prostovoljno in pa prisilno plačujemo. Ampak tukaj je ogromno tujega kapitala. Tudi tisti, ki smo že dlje časa na svetu, vemo, kako je ta televizija nastala, kako se je en krog ljudi, ki se je šolal v zadnji generaciji v šoli v Kumrovcu, potem nekako pojavil z nekim kapitalom, ustanovil Kanal A, POP TV in tako naprej. Potem so to prodali nekemu ameriškemu lastniku. Je pa to vseskozi bila uredniška televizija, ki je, kot je zapisal dr. Zdene Roter v svoji knjigi, imela vedno uredništvo, ki je bilo blizu Milanu Kučanu. To niso moje besede in moje ocene, to so besede svetovalca gospoda Kučana, ki je te stvari ne samo spremljal, ampak urejal od blizu. In si lahko to vsak v njegovi knjigi prebere. Zdaj ta ameriški lastnik to prodaja nekemu drugemu skladu in dejansko menda že 400 dni čaka oziroma kolikor časa se čaka na odločitev Agencije za varstvo konkurence. In to je škandal. Jaz se ne bom zdaj vmešaval v to, ali morajo izdati soglasje ali ga ne smejo, ne poznam podrobnosti, pravim pa, da je škandal, da se toliko časa ne odloči, in da bodo zaradi tega zagotovo padale tožbe, ker je zadaj nek resen prevzemnik, in na koncu bomo, ker gre za državno agencijo, te stroške plačevali vsi. Res upam, da bo za to nekdo odgovarjal.

Če se premaknemo v tukaj in zdaj – volitve so za nami. Vsak, ki je šel na volitve, je volil po svoji vesti. Ste relativni zmagovalec, ključno vprašanje – ali je možna vlada brez Slovenske demokratske stranke?
Mislim, da vlada brez Slovenske demokratske stranke po rezultatih nedeljskih volitev ni možna. Je pa možna bolj ali manj prepričljiva krinka za vladanje, za katero bodo dejansko vladali lobiji, birokracija in tajkunski kapital, tako kot se je to dogajalo že doslej. Mislim, da Slovencem to ni v interesu. Mislim, da so ljudje, ki so šli v nedeljo volit, ne glede na to, za koga so volili, volili za to, da bi Slovenija imela vlado, ki bo vladala, ki bo za tisto, kar bo naredila, odgovorna, ki bo vedela, za kaj gre, da se ne bo sestavljala eno leto, tako kot leta 2014, in da bo čimprej začela reševati probleme. Zdaj pa se kot alternativa vladi, ki bi jo sestavila prepričljiva zmagovalka teh volitev, se pravi Slovenska demokratska stranka, nasproti postavlja neka grupacija, ki je ravnokar razpadla, zaradi tega smo šli na predčasne volitve. Se pravi spet naj bi se oblikovala vlada z jedrom SMC, SD, DESUS in Lista Marjana Šarca, pa verjetno še Levica, pa še kdo. Se pravi jedro te vlade bi bili isti, ki so ravnokar razpadli in zaradi katerih smo morali na neke, kar se termina tiče, nekoliko čudne predčasne volitve. Če je to tisto, kar je v tem času rešitev za Slovenijo, potem jaz ne gledam skozi iste oči kot tisti, ki to predlagajo.

Morda malce bolj osebno vprašanje – bi ponovili svoje napore iz leta 2012, ko ste poskušali Slovenijo obvarovati pred trojko, po drugi strani pa so nekatere stranke članice koalicije rovarile proti vladi sami skupaj z Zoranom Jankovićem, ljubljanskim županom, in seveda tedanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije Goranom Klemenčičem?
Ne. Predvsem zaradi tega, ker, hvala bogu, Slovenija ni v situaciji, kot je bila leta 2012. Na teh soočenjih pred volitvami smo sicer slišali veliko hvaljenja in veliko tistih, ki so trdili, da so Slovenijo takrat rešili. Ne odrekam nekaterih zaslug vladi Alenke Bratušek, ker je na podlagi težke bitke, ki smo jo dobili, zato da smo sprejeli nekatere zakone, potem izpeljala sanacijo slovenskega bančnega sistema. Zamerim tej vladi samo to, da ni za to uporabila poceni denarja, ki je bil na voljo v evropskih skladih, kamor tudi mi prispevamo, ampak se je ta strošek v celoti obesil na slovenske davkoplačevalce. Glavno žrtev pa je Slovenija naredila leta 2012, ko smo morali bistveno skrčiti javno porabo, sicer bi dejansko bili potopljeni in bi dejansko prišla trojka. Zdaj meni očitajo, da smo mi klicali trojko, kar seveda ni res. Smo pa vseskozi zagovarjali, da za sanacijo bančnega sistema uporabimo denar iz sklada za reševanje bank, kamor Slovenija tudi vplačuje. In je velika neumnost, da tega nismo naredili – danes bi bili bistveno manj zadolženi.

Ali drži, da ste že včeraj imeli sestanek volilnega štaba za lokalne volitve? Bodo lokalne volitve skupaj s predčasnimi državnozborskimi, če ne bo nikomur uspelo sestaviti vlade?
Tega sestanka nismo imeli včeraj. Imeli smo ga pa ravnokar, sejo izvršilnega odbora stranke, kjer smo dejansko večji del seje namenili pripravam na lokalne volitve, ni pa to neka reakcija na nedeljo ali priprava na predčasne volitve. Ampak gre enostavno za naš letni koledar, ker imamo stvari vnaprej načrtovane. In odkar je zakonodaja spremenjena, se ve, da bodo lokalne volitve tretjo nedeljo v novembru, se pravi je to nekaj, kar sigurno pride. Za nas je to velik zalogaj, ker je Slovenska demokratska stranka prisotna v vseh slovenskih občinah. Se pravi bo treba izpeljati 212 kampanj, kandidirati nekaj tisoč kandidatov in želimo to narediti odgovorno in pravočasno in zato v teh dneh te priprave potekajo. Kar se tiče predčasnih volitev, tega v Sloveniji nikoli ne morete izključiti, ker so predčasne volitve postale pravilo. Sem dobil kar nekaj stav, da bodo tudi letošnje predčasne. Žal. Mislim, da bi bilo bolje, če bi se vse normalno odvilo. Tako pa je vlada odstopila nekaj mesecev pred koncem mandata in potem je bila Slovenija ali pa en del Slovenije prepričan, da smo bili mi vlada, ki smo bili v opoziciji. In so se razprave namesto okrog odgovornosti tistega, ki je imel oblast v rokah, vrtele okrog vsega mogočega drugega. Tega jaz ne izključujem, mislim pa, da to ne bi bilo dobro. Mislim, da ni nikogar, ki je šel v nedeljo volit, pa tudi med tistimi ki niso šli, ki bi verjel, da je rešitev v tem, da gremo vsake tri mesece na volitve. Ampak če se bo to zgodilo, se bo proti naši volji. Skratka, Slovenska demokratska stranka bo naredila vse, da sestavi stabilno vlado. Na pogajanja bomo povabili vse, tudi tiste, ki pravijo, da ne bodo prišli, to bo potem njihova izbira. Osnova za pogajanja bo program in pogovor o resnih temah, ne bomo se pogovarjali o tem, kaj je tvitnil Luka Mesec ali pa Janez Novak, ampak o tem, kaj Slovenija potrebuje v prihodnjih letih.

Ko smo ravno pri lokalnih volitvah in pa kampanji zanje, že letos so na vašo stranko velikokrat leteli očitki, češ SDS je pa zdaj začela prezgodaj že s plakati, prezgodaj že s kampanjo. In zdaj tudi pravite, da se že resno pripravljate na lokalne volitve. Kako bi odgovorili tistim, ki pravijo, da je Slovenska demokratska stranka pa prezgodaj začela lepiti po Sloveniji in ljudi obveščati o svojem programu?
Ja, to govorijo tisti, ki pravzaprav verjamejo, da za zmago na volitvah ne potrebujejo nobenega programa, da je dovolj, če levo in desno kričiš: ”Ne bom šel v koalicijo z Janšo!” in da se zanašaš na medijske monopole. Ker je to ob pomoči zlorab pravne države nekajkrat uspelo, so verjeli, da je to možno tudi letos. Praksa jih je pač demantirala. Upam, da bo to zdravilno, tudi za stratege v ozadju različnih strank, ki so jih napeljeval na takšen pristop, in da bo naslednja kampanja vsebinska, da se ne bomo spet večino časa pogovarjali o nekih brezzveznih stvareh za realno življenje ljudi. Nismo pa mi začeli s predstavitvijo programov pol leta prej, s to predstavitvijo programov smo začeli leto in pol prej, samo nekateri tega niso hoteli opaziti. Naš strokovni svet je pripravil program in potem smo vsak mesec na tiskovni konferenci predstavili naš pogled na urejanje zdravstva, gospodarstva, sociale v prihodnjem mandatu, povabili smo vse medije, si želeli, da bi bili kdaj povabljeni tudi v Odmeve, na POP TV zvečer, da bi lahko predstavili naš realen program. To se je zgodilo samo enkrat – ko smo predstavili program za obrambo, mislim, da je nacionalna televizija opravila pogovor o predlogu za nacionalno gardo, nič drugega jih ni zanimalo. Dokler potem v tej zadnji fazi predstavitve programov niso opazili teh gigantskih plakatov. Ampak to ni bil začetek predstavitve, to je bila zadnja faza pred iztekom mandata.

Ne glede na to, ali vam bo eventualno uspelo sestaviti vlado ali ne, je verjetno nedeljska zmaga veliko zadoščenje tako za vas kot tudi za vašo stranko, glede na to, da so vam pred štirimi leti z zlorabo pravne države volitve pravzaprav ukradli.
Drži. V teh dneh srečujem veliko ne samo članov stranke, ampak ljudi izmed tistih tisočev, ki so šli 20. junija 2014 z mano na Dob, ki pravijo: ”Končno, zdaj se je pravica izkazala. Takrat smo bili zelo deprimirani, ko je slavila neka stranka, in to z zelo visokim rezultatom, čeprav je tekla več ali manj sama, brez konkurence.” Zdaj se je ta stranka stehtala, dobila je deset mandatov, osebno upam, da je to tudi nek trenutek za samorefleksijo v Stranki modernega centra, da je to za njih nov začetek, da so se stehtali, da bodo na tej podlagi resno nadaljevali svoje delo naprej in da ne bodo živeli v iluziji, da so dobili 36 mandatov na prejšnjih volitvah zaradi tega, ker so bili tako dobri, ampak da so jih dobili zato, ker so nas izločili na nepravičen način iz tekme, ne oni neposredno, ampak pač tisti, ki so stvari takrat uravnavali. Torej ja, gre tudi za zadoščenje. Slovenski volivke in volivci – za Slovensko demokratsko stranko je tokrat na podlagi teh vzporednih volitev glasovalo tudi več kot 10 odstotkov ljudi, ki leta 2014 niso glasovali, ker so mogoče verjeli nekim obtožbam ali pa ker sploh niso verjeli, da neka alternativa obstaja. In to je nek začetek, da stopamo proti nekim kolikor toliko normalnim časom.

Podtaknili so vam tudi afero Patria, pa potem te volitve leta 2014, marsikdo bi obupal, se umaknil. Zakaj ste vi vztrajali? Ste verjeli, da bo pravica na koncu zmagala?
Kar se pravice tiče, poznam žal veliko primerov, kjer tudi ni zmagala. Na tisoče, desettisoče Slovencev je umrlo, ne da bi dočakali trenutek, ko je resnica zmagala. So umrli zagrenjeni. Ne spadam med tiste, ki bi verjeli, da pravica vedno zmaga in da se je treba samo usesti in počakati, da se to zgodi. Treba se je boriti, pomagati. Jaz sem vztrajal zaradi tega, ker sem v primeru Patria vedel, da so obtožbe absurdne, nisem imel nikakršne zveze s tem, kar so mi očitali. Ne samo, da nisem nič narobe naredil, nič nisem naredil v zvezi s tem, vse je bilo totalno izmišljeno. In tukaj sem jaz vedel, da bo stvar na neki točki padla, nisem pa verjel, da bodo tako zavlačevali, da bo trajalo čez troje volitev in do ustavnega sodišča, kjer je prišlo do razveljavitve teh sodb, tudi zaradi tega, ker so se bali evropskega sodišča, kjer bi ta stvar zgrmela z večjim treskom.

No, pa tudi letos so jo privlekli na plano, mislim, da ravno na RTV-ju. Vendar se vrnimo k programom – v predvolilnih soočenjih ste dejali, da so prioritete Slovenije ureditev zdravstvenega sistema, debirokratizacija, očiščenje pokojninskega sistema vseh tistih izdatkov, ki niso pokojnine, bolj enakomeren razvoj Slovenije, se pravi regionalizacija, razbremenitev plač in pa seveda obramba Slovenije. Ali menite, da v trenutni povolilni geometriji lahko sestavite vlado, ki se bo uspela lotiti teh ključnih težav in jih tudi konkretno nasloviti?
Drži, to so ključni problemi, ki tarejo slovenskega človeka. In mimogrede, mi se ne mislimo nikomur opravičevati, ne tistim zunaj Slovenije ne tistim v Sloveniji, ki mislijo drugače, za to, da slovenskega človeka postavljamo na prvo mesto. Mislim, da je to dolžnost vsake vlade, da postavlja na prvo mesto interese državljanov tiste države, kjer je vlada. Recimo tudi ameriškemu predsedniku Trumpu se to stalno očita, ker pravi, da je Amerika na prvem mestu. Mimogrede, mnogo ameriških predsednikov je to že prej reklo, pa tudi mnogo drugih. Zdaj je aktualna ta uvedba carin na aluminij in jeklo za Evropo, to je za Evropo slabo. Tudi za Slovenijo je slabo, ker veliko naše industrije dela za nemško avtomobilsko industrijo in nekatere druge industrijske panoge, ki jih bo to prizadelo. Višje cene bodo, večji stroški in manjši zaslužki, manj delovnih mest in tako naprej. In tega mi pač ne moremo pozdraviti, ne moremo pa reči, da je to slabo za Ameriko.  Ne vem, mogoče je, ampak jaz mislim, da ni. Kar se tiče gospodarskih rezultatov Trumpove administracije, so sijajni. Dolžnost vsake vlade je, da dela, da postavlja na prvo mesto tiste, ki plačujejo davke v tisti državi, torej lastnega državljana, v Sloveniji Slovenke in Slovence. In to bomo mi počeli. In za to, da bomo počeli tisto, kar je treba početi, se pa res ne mislimo nikomur opravičevati. Zadnje tedne smo bili kar pod nekim pristiskom, da je to nacionalistično, skrajno. Mislim, dajte, no, zresnimo se. Kar se tiče osnovnega vprašanja, ne vem, ali bo možno sestaviti takšno vlado, to je odvisno od tistih, ki jih vabimo v koalicijo. Odgovor na to vprašanje bo jasen, potem ko bomo opravili pogovore, če pač bodo pogovori. Nekateri so rekli, da bodo prišli, nekateri še zdaj ne vedo, nekateri so rekli, da jih ne bo, mi bomo kljub temu vabili vse. Dejansko pa so to ključni problemi Slovenije. Mi smo opravili dva kroga posvetov z volivkami in volivci, vsa slovenska gospodinjstva so dobila določene vprašalnike. Natančno vemo, kaj ljudi tare, kajti poleg odgovorov na vprašanja, ki smo jih postavili mi, smo dobili še na tisoče drugih predlogov, pripomb. Vse analiziramo, prve ocene kažejo, da je to, kar smo mi pisali v našem programu ali pa v naših programih za različna področja, in to, za kar mi predvidevamo, da so ključni problemi – v veliki meri je to dejansko potrjeno s temi odgovori. Moram pa reči še to, da me izjemno veseli, da smo hkrati s temi odgovori dobili oziroma še vedno dobivamo, praktično vsak dan, na stotine pristopnih izjav k Slovenski demokratski stranki. Samo v času te kampanje se je v Slovensko demokratsko stranko vključilo več novih članic in članov, kot pa se jih je zbralo na tistih protestih prejšnji četrtek na Trgu republike.

Foto: Nova24TV

Debirokratizacija je zagotovo ena izmed ključnih točk programa Slovenske demokratske stranke. Kaj pa recimo enormno visoke kazni za nenevarne prometne prekrške v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Te bomo odpravili. Vse tiste kazni, ki so drastične, recimo za prometne prekrške, pa tudi za nekatere druge stvari. Za nekatere prekrške, kjer tisti, ki ga stori, ne ogroža nikogar, so predpisane tudi trikrat, štirikrat višje kazni kot v primerljivih evropskih državah. To je popolnoma noro, to je zgolj kasiranje od ljudi ali pa tudi zastraševanje. In tako je še marsikje. Mi bomo to sinhronizirali z normalno Evropo. Debirokratizacija pa je širši problem, Slovenija ima v tem trenutku več kot 20.000 predpisov, ki veljajo na državni ravni, zakonov in podzakonskih aktov. Pravni geniji se ne morejo znajti v tem birokratskem gozdu. Tega je še enkrat več kot pa recimo leta 1996, ko smo že zaokrožili svojo državnost in smo imeli vse potrebne predpise. Skratka, mi bomo za vsak nov predpis dva ali tri obstoječe ukinili, združili zadeve, poenostavili, uveljavili princip iz časov Marije Terezije ali pa Franca Jožefa, kjer so vsak zakon, ki so ga predpisali, dali prej, preden so ga sprejeli, brati kmetu, obrtniku, in če ta ni razumel tistega, kar je pisalo, so to popravili. Mi imamo pa zakone, ki jih še tisti, ki imajo doktorat iz prava, včasih ne razumejo in jih razlagajo različno. Potem pa naj navaden državljan to ve …

Kakšno pa je vzdušje v Slovenski demokratski stranki po volitvah? Po odzivih na Twitterju, Facebooku in drugih socialnih omrežjih je videti, da so kandidati Slovenske demokratske stranke, tudi tisti, ki recimo niso prišli v Državni zbor, izjemno navdušeni nad uspehom same stranke v Sloveniji. Zmagali ste v okrajih, kot sta recimo Gorica, Velenje, tudi v nekaterih ljubljanskih okrajih, da ne omenjam recimo Prekmurja, Murske Sobote in tako naprej. Kakšno je vzdušje pri kandidatih, da so zmagali v okrajih, ki tradicionalno na vseh zadnjih volitvah niso volili za Slovensko demokratsko stranko? Kaj to pomeni, kakšno sporočilnost to daje?
Optimistično. In to je tudi dokaz, da ni rdečih in črnih okrajev. So pač okraji, kjer živijo slovenski volivke in volivci, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, ki lahko svobodno volijo. In če so razmere normalne, kampanja kolikor toliko normalna, se odločijo za podporo programa, ki se jim zdi boljši. In hvala bogu, da vsaj vsake toliko časa v Sloveniji to imamo. V nedeljo zvečer sem srečal enega od naših kandidatov, ki je kandidiral na Viču in je dejal: “Poglej, sem praktično no-name, nihče me ne pozna, ampak sem v Murglah premagal predsednika vlade gospoda Cerarja.” Ampak ko so prišli končni rezultati, je pa ta isti kandidat dejal: ”Glejte, jaz sem zmagal v tem okraju, dobil sem veliko število glasov, gospod Cerar bistveno manj, pa je on izvoljen, jaz pa nisem.” To je pa zasluga tega izkrivljenega proporcionalnega sistema. Jaz sem dobil v mojem okraju, mislim da več glasov kot deset ali pa dvanajst izvoljenih kandidatov iz manjših strank v njihovih lastnih okrajih skupaj. Razložite vi ta volilni sistem ljudem in jih prepričajte, da demokracija deluje. Je izkrivljen sistem, želeli smo ga spremeniti, morali ga bomo spremeniti v prihodnosti, sicer bomo imeli čez osem let 30- ali pa 20-odstotno volilno udeležbo. To bo, mimogrede, na teh pogovorih s parlamentarnimi strankami tudi ena od tem.

Kako pa ocenjujete stanje v drugih pomladnih strankah v tem trenutku? Nova Slovenija ni dosegla rezultata, ki ga je nekako napovedovala. Slovenska nacionalna stranka se resda vrača, ampak po drugi strani Slovenska ljudska stranka drugič zapored ostaja zunaj parlamenta.
Ja, žal, tukaj je bilo tako ali drugače narejenih več napak. Verjamem, da jih bodo vsi analizirali in se iz tega nekaj naučili. Ne bi želel tukaj nikomur pridigati, samo obžalujem, še posebej glede Slovenske ljudske stranke – praznovali so 30. obletnico ustanovitve, prvi so bili, ki so orali te brazde slovenske demokracije v času slovenske pomladi, tudi jaz sem prišel takrat s prijatelji na tisti ustanovni zbor v unionsko dvorano. Vsi smo se včlanili v to Slovensko kmečko zvezo, ker je bila neka energija, spremembe. Škoda, res, ampak napake se pač tukaj maščujejo. Niso pa bile to zadnje volitve. Kar se tiče Nove Slovenije, mislim, da so sicer malo preveč optimistično napovedovali rezultat, so pa rezultat izboljšali. Imajo dve poslanski mesti več, kar je uspeh. Zagotovo večji kot pri tisti stranki, ki je 26 mandatov izgubila. Pa so to praznovali, medtem ko so bili v Novi Sloveniji precej slabe volje, ampak jaz mislim, da nimajo razloga za to.

Sedaj po zmagi na volitvah čestitke iz tujine, ste jih prejeli veliko? So vam premierji sosednjih držav že izrekli čestitke za zmago?
Čestitk je bilo veliko. Čestitke premierjev sosednjih držav so prišle med prvimi, razen seveda Italije, kjer se vlada šele dobro formira. Oglasili so se tudi nekateri kolegi izpred desetih let, ko smo praktično že izgubili stike. Skratka, svet ve, da je Slovenska demokratska stranka zmagala, in nam želijo čimveč energije in srečno roko pri sestavi učinkovite vlade. To ni pomembno samo za Slovenijo, ampak tudi za širše okolje.

Ste tudi podpredsednik mednarodne sredinske internacionale. To je pravzaprav ena izmed najpomembnejših političnih funkcij, ki jo lahko ima kakšen slovenski državljan. Gre za nekdanjo krščansko demokratsko internacionalo, ki združuje zvezo več kot stotih sestrskih strank iz skoraj 75 držav. Podpredsednik te zveze je tudi predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul. V mednarodnem merilu se torej vaša stranka uvršča v sredino, med liberalce in socialiste, medtem ko vam v slovenski tranziciji še vedno dajejo neke povsem drugačne oznake oziroma predznake.
Ja, s temi razvrščanji je v Sloveniji vedno problem, v Sloveniji medijski prostor nekako forsira skrajno levico v normalno levico in v sredino in tako naprej in potem se v skladu s tem orientira vse ostalo. V svetu še veljajo dosti normalna razmerja. Mednarodna sredinska internacionala je v bistvu sredinska internacionala, tako kot se imenuje, je bolj socialna od liberalcev, je bolj realna in konservativna od socialistov. Imamo stranke na vseh celinah, mnoge v vladah, mnoge v opoziciji. V družini so tudi stranke, ki so opozicija v krutih režimih, recimo na Kubi, kjer je veliko članov vodstva v zaporih. Ravno prej sem dobil čestitko predsednika te stranke, ki dejansko deluje v nemogočih pogojih. In vsi skušamo pomagati. Da ne govorim o naši sestrski stranki Venezueli, ki dejansko deluje v izrednih razmerah. V Evropi je pa Evropska ljudska stranka, kamor seveda tudi spadam, v evropskem merilu tudi kolektivni član mednarodne sredinske internacionale, zato je Joseph Daul, predsednik Evropske ljudske stranke, eden od podpredsednikov internacionale.

Kaj pa predsedniki slovenskih strank? So mogoče vsi izrekli čestitke ali je bil le kakšen, ki ni uspel čestitati ob tej zmagi?
Karkoli bi rekel, bi verjetno komu naredil krivico, ker nisem spremljal teh nastopov. Nekatere sem, nekaterih nisem, ker je bilo polno telefonskih klicev in komunikacij. Tako ali drugače se bomo srečali, jaz bom vseeno čestital vsem, ki so bili izvoljeni – čestital ne zato, ker se to spodobi, ampak ker ima dejansko vsak, ki je bil izvoljen, ne glede na volilni sistem, mandat volivk in volivcev, ne glede na to, ali jih je malo ali veliko. In v Državnem zboru imamo vsak en glas, smo enakopravni in je naša dolžnost, da iščemo stične točke.

Za konec če imate morda še kakšno zaključno misel, ki bi jo radi sporočili volivkam in volivcem sedaj po zmagi na volitvah.
Malo sem skeptičen do teh zključnih besed. Ko sem imel tako besedo na nacionalni televiziji, so spustili odjavno špico, tako da nisem niti sebe slišal. Na POP TV-ju je gospa Zgončeva tako krilila z rokami, da me je postalo strah. Verjamem, da vidva tega ne bosta naredila, no, ampak kakšnih daljših nagovorov v tem trenutku nima smisla delati, vse smo povedali v volilni kampanji. Tisto, kar smo takrat povedali, mislimo in delamo tudi zdaj. Slovenska demokratska stranka je odprta za sodelovanje, kot vedno bomo povabili k sodelovanju tudi vse ostale. Dvakrat smo sestavljali vlado, vsi so bili povabljeni, tudi zdaj bodo. Dobivam ogromno klicev od slovenskih gospodarstvenikov, tudi takšnih, ki so doslej praktično vedno podpirali levico. Hrabrijo me, naj vendarle nekaj naredimo, ker veliko stvari čaka tukaj. In seveda, tukaj je tudi čas pomemben. Skratka, ne se bati za Slovensko dmeokratsko stranko, naredili bomo vse, kar je v naši moči. In verjamem, da je po prespani noči, po volitvah, po ocenah, po analizah, ki so že bile pa še bodo, nekaj več pripravljenosti za sodelovanje vstopilo tudi v druge stranke. In to je lahko samo nekaj dobrega za Slovenijo. Moram pa reči, da če bo kdo drug sestavljal vlado in jo sestavil, nimam nič proti, tudi v opoziciji bomo podprli, tako kot doslej, vse dobre predloge, delali za dobro Slovenije. Danes smo imeli že sestanek izvršilnega odbora, kjer so bili tudi praktično vsi novoizvoljeni poslanci, to je enotno stališče tistih, ki bomo predstavljali daleč največjo poslansko skupino v slovenskem parlamentu. Skratka, volivke in volivci, ki ste glasovali za nas, ne bomo vas razočarali.

N. Ž.