fbpx

[Video] Incident srbskega predsednika Vučića – bo Fajonova zaščitila slovenske interese?

Foto: STA

Kako naj ljudem pojasnim, da uvajamo sankcije proti Rusiji, proti Sloveniji pa ne. Rusija ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, Slovenija jo je. Nimamo sankcij proti Sloveniji, ampak skušamo imeti čim boljše odnose,” je izjavil srbski predsednik Aleksander Vučić, ki je še dodal, da je Slovenija – tako kot Francija, Nemčija in ZDA priznala Kosovo, kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN in resolucije Varnostnega sveta ZN. Ta zgodba po njegovih besedah še ni zaključena. Izrazil je hvaležnost predsedniku Borutu Pahorju, da “skuša razumeti stališče Srbije”. “To je resna zadeva. Ministrstvo za zunanje zadeve mora po mednarodni diplomatski praksi za obrambo državnih interesov v nekaj minutah poslati protestno noto v Beograd in še danes poklicati v MZZ na zagovor H. E. veleposlanico Zorano Vlatković: pojasnilo, opravičilo, zagotovilo, da se to ne bo ponovilo … ter ostalo po mednarodnem pravu,” je komentiral strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik, ki meni, da gre za velik incident.

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj v Beogradu sešel s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem – tam se je mudil v okviru priprav na vrh pobude Brdo-Brioni, ki ga bo 12. septembra gostil na Brdu pri Kranju. Govorila sta o evropski perspektivi Zahodnega Balkana ter miru, stabilnosti in razvoju te regije; glede vojne v Ukrajini pa je Pahor opozoril, da ta ne prispeva k stabilnosti v regiji. Zavzel se je za to, da se za Srbijo, Črno goro in Severno Makedonijo pospešijo pristopna pogajanja ter da BiH do konca leta dobi status kandidatke za članstvo. Vučić je na novinarsko vprašanje, ali se bo Srbija pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, odgovoril, da bo imela Srbija obvezo sledenja skupni zunanji in varnostni politiki EU tik pred članstvom v povezavi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vendar pa je opozoril, da države še nihče ni obvestil, da je tik pred članstvom, niti tega nihče očitno ne načrtuje – temu je nato sledila še izjava, da je Slovenija kršila ozemeljsko celovitost Srbije. Če bi bila Srbija stoodstotno prepričana o svoji evropski prihodnosti, bi po Pahorjevem mnenju razmislila tudi o svojih odnosih z Rusijo, poroča STA.

Protestno noto bi pravzaprav morali poslati že pred dnevi, ko je srbski notranji minister Aleksandar Vulin v odzivu na poziv slovenskega predsednika, naj Srbija opusti idejo t. i. srbskega sveta in se prične aktivneje približevati EU, dejal, da se je zaradi odcepitve Slovenije začela vojna v Jugoslaviji, v kateri je umrlo na tisoče ljudi. “Zaradi ‘srbskega sveta’ ni umrl nihče, zaradi slovenske ‘samoodločbe za odcepitev’ pa se je začela državljanska vojna,” je poudaril in pojasnil, da srbski svet ni uradna opredelitev niti politika Srbije, temveč naravna potreba Srbov po enotnosti in po tem, da živijo združeni. Zagovarjati tezo, da so imeli Slovenci pravico zapustiti Jugoslavijo, Srbi pa nimajo pravice odločati o sebi, je po njegovih besedah licemerno in neopravičljivo. Spomnimo, na Blejskem strateškem forumu se je Pahor se je dotaknil tudi Srbije, ki bi se po njegovih besedah med drugim morala odreči ideji t. i. srbskega sveta, zavrniti separatistične težnje v BiH in si prizadevati za sklenitev dialoga s Prištino. “Če bi Srbijo pridobili na stran Zahodne Evrope, bi to pomenilo ogromen prispevek k reševanju problemov v BiH, pa tudi k napredku v dialogu Beograd-Priština,” je bil prepričan Pahor, ki je mnenja, da bo Srbija igrala ključno vlogo, če bo prišlo do delitev na Zahodnem Balkanu, še posebej kot tradicionalna zaveznica Rusije – te vezi pa bo morda pripravljena pretrgati le, če bo od EU dobila trdna zagotovila.

Po mednarodnem pravu je vloga diplomatskega protesta preprečiti domnevo tihe privolitve v tezo nasprotne strani; pomembna je hitrost odziva
V bistvu nam ni treba ugibati, kaj je ozadje izjave predsednika Srbije (Kosovo, Velika Srbija, C2H5OH …). Gre za skrajno resno obtožbo po mednarodnem pravu in slovenska diplomacija mora zahtevati in pridobiti pojasnilo in opravičilo. Če tega ne zmore, se lahko zgolj igrajmo suvereno državo,” je komentiral strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik in poudaril, da izjava predsednika vlade državo pravno zavezuje in ustvarja resne mednarodnopravne posledice. “H. E. veleposlanica Srbije Vlatković je odlična diplomatinja in verjetno v nizkem startu čaka na poziv našega MZZ ter se seveda z veseljem čudi, zakaj naši ‘glumiju gljive’,” je pripomnil in postavil vprašanje, kaj dela MZZ, ki ima dežurno službo 24/24.

Po mednarodnem pravu je vloga diplomatskega protesta preprečiti domnevo tihe privolitve v tezo nasprotne strani! In učinek protesta je odvisen od njegove hitrosti. S čakanjem se po mojem dela de iure in de facto škoda slovenski poziciji,” je opozoril mednarodni pravnik in profesor. Ob tem je še izpostavil, da bi morali ostro protestirati že na izjavo ministra Vulina, da se je Slovenija odcepila: “Med razpadom države (dissolution, teza Slovenije) in odcepitvijo (separation, kar je bila teza Miloševića) je z vidika vprašanj nasledstva držav v mednarodnem pravu ogromna razlika. MZZ, je bilo kaj?”

Sara Bertoncelj