[Video] Janez Janša ekskluzivno za Nova24TV o lokalnih volitvah, marakeškem sporazumu in svobodi govora: Slovenske pomladne stranke sedaj sodelujejo v največjem obsegu in najbolj iskreno od časov Demosa!

Foto: Nova24TV

V oddaji Dialog na Nova24tv smo tokrat gostili predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, ki je spregovoril o pomembnosti prihajajočih lokalnih volitev ter o sodelovanju med pomladnimi strankami, ki je po njegovih besedah najobsežnejše in najiskrenejše vse od časov Demosa. Prav tako je Janša izrazil zaskrbljenost zaradi groženj z omejevanjem svobode govora s strani levice ter komentiral nekatere aktualne dogodke, kot sta sprejemanje marakeškega sporazuma in imenovanje ustavnih sodnic.

Ljudje velikokrat menijo, da so državnozborske volitve najpomembnejše, da se tako ali tako vse odloča v Ljubljani, ampak ni tako. Dobri župani lahko naredijo ogromno za občine, na vprašanje, zakaj je pomembno, da se ljudje udeležijo lokalnih volitev, pa je Janez Janša odgovoril sledeče: “Slovenska tranzicija je bila na mnogih področjih neuspešna, eden izmed uspešnih korakov pri modernizaciji Slovenije pri osamosvojitvi pa je bila reforma lokalne samouprave pred 24 leti, leta 1994, za kar ima velike zasluge takratno ustavno sodišče, ki je na nek način prisililo takratno oblast, da gre v to reformo, ker jo je terjala ustava. Takrat smo dobili namesto takratnih komun občine, ki imajo približno enako pristojnost kot občine v razviti Evropi, nekaj teh pristojnosti pa je ključnih za kakovost življenja posameznikov.” Od župana, njegove podpore v občinskem ali mestnem svetu ter sodelovanja je torej odvisna kakovost življenja v posamezni občini. To niso samo pločniki in ulična razsvetljava, pač pa tudi vprašanje kakovostnih mest v vrtcih, telovadnice za osnovnošolce ter sodobnost cest, je še pojasnil Janša. “Tukaj gre za polovico odločitev o kakovosti našega življenja, pri čemer se polovica sprejema na nacionalni ravni, en delček tudi na evropski ravni – prav zato so volitve 18. novembra prav tako pomembne kot tiste, ki so bile 3. junija,” je še pojasnil Janša o pomembnosti prihajajočih lokalnih volitev. V oddaji je z voditeljem Aleksandrom Rantom razpravljal tudi o ugotovitvah revije Moje finance o kakovosti življenja v posameznih slovenskih občinah, iz katerih izhaja, da se ravno v občinah, ki jih vodijo župani iz vrst pomladnih strank, živi najbolje. Janša je nato navedel dobre prakse iz občin, kot sta Grosuplje in Ivančna Gorica.

Slovenske pomladne stranke sodelujejo v največjem obsegu in najbolj iskreno od časov Demosa!
V mnogih občinah bodo kandidirali kandidati s podporo vseh pomladnih strank, ne glede na to, iz katere stranke prihaja posamezen kandidat za župana. Ta duh sodelovanja, ki je morda v zadnjih letih manjkal, se sedaj spet prebuja. Marjan Podobnik je med drugim celo dejal, da je zadišalo po Demosu. “Ne samo, da me veseli, to je uspeh dolgoletnih, lahko rečemo desetletnih prizadevanj, ne samo mene, ampak tudi mojega predhodnika na čelu SDS Jožeta Pučnika, ki je bil predsednik Demosa. Od samega začetka je jasno, da samo sodelovanje strank demokratičnega loka, strank, ki so nastale na novo v času, ko se je Slovenija osamosvajala in demokratizirala, zagotavlja možnosti za to, da se stvari v Sloveniji spreminjajo na bolje, na novo in k več demokracije, k več svobode in k več normalnosti. Vedno, kadar tega sodelovanja ni, tranzicijska levica z lahkoto lahko nadaljuje to kontinuiteto in Slovenija stoji, tava ali pa se celo premika nazaj,” je Janša pojasnil pomembnost sodelovanja pomladnih strank. Po njegovih besedah je trenutno sodelovanje najbolj obsežno in verjetno tudi najbolj iskreno od časov Demosa naprej. Skupne kandidate imajo namreč v nekaterih izmed največjih slovenskih občin, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj, v nekaterih občinah pa se je zgodila tudi vložitev skupnih list. Janša še meni, da bi verjetno imeli danes v rokah vlado, če bi do pozitivnih sprememb v Slovenski ljudski stranki prišlo že leto prej.

Janez Janša v oddaji Dialog

Janša o kandidaturi dr. Logarja za župana prestolnice 
Prestolnica pa bo zagotovo svojevrsten izziv, SDS je v boj poslala kandidata dr. Anžeta Logarja, ki se je s svojim delom že izkazal, podprle pa so ga med drugim SLS, NSi in SNS, poleg številnih drugih list. Na zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani se skoraj 60 odstotkov volivcev volitev ni udeležilo. “Tokrat, upajmo, da bo drugače, čuti se namreč val upanja. Ljudje verjamejo, da če bodo šli volit, to ne bo zapravljena priložnost. Drugi krog je na dosegu roke, samo malo se je še potrebno potruditi. Gre za kandidata, ki ima zelo široko podporo. Je kader SDS, ki je zrasel od člana našega podmladka, predsednika podmladka, sodelavca v Bruslju. Ima mednarodne izkušnje že iz rane mladosti, gre za ekonomista in bančnika ter sposobnega preganjalca korupcije, človeka, ki je na podlagi dejstev uspel spraviti eno najtežjih poročil preiskovalne komisije skozi sito procedure soglasno. Dejstva so bila tam tako trdno napisana, da tudi v poročilu imenovani niso upali glasovati proti. Poleg tega pozna Ljubljano, je rojen Ljubljančan. Vemo, da ko bo on izvoljen, bo Ljubljana imela za župana demokrata in domoljuba, nekoga, ki bo Ljubljano postavil na prvo mesto. To bo njegova edina prioriteta, ne pa zraven še lasten žep in privilegiji neke tovarišijske elite. Vse bo šlo za dobrobit Ljubljane, podpora uglednih Ljubljančanov, ki daleč presega podporo gospoda Zorana Jankovića, pa je obet boljših časov za našo prestolnico. Tudi podpora, ki smo jo danes videli s strani številnih kulturnikov; prvič po letu 1994 se je pojavila možnost, da Ljubljana ponovno postane tudi slovenska kulturna prestolnica,” je glede kandidature dr. Logarja dejal Janša.

Janez Janša

Slovenska demokracija se bo pobrala le, ko bo participiralo več ljudi
“V občinah, kjer se to dogaja, na primer v Murski Soboti, kjer župan obnavlja ruski spomenik, ali pa v Velenju, kjer župan obnavlja spomenik jugoslovanskega diktatorja, ali v Ljubljani, kjer Janković zapravlja milijone za preteklost, s katero naj se ne bi ukvarjali – v teh občinah imajo župani in strukture, iz katerih izhajajo, veliko propagandno moč in so zaščiteni. Sam Janković je dejal, da se on ne boji, da bo kadarkoli obsojen za svoja dejanja, ker je moj nasprotnik. Nihče ni protestiral, predsednik vlade se ni oglasil ob takšni izjavi, ki v bistvo razgalja naravo pravne države v Sloveniji. To se lahko dogaja, ker veliko ljudi to daje ob stran in ne gre niti volit. Volilna udeležba na lokalnih volitvah je še nižja kot na državnozborskih, če samo nekaj odstotkov ljudi voli, pa se lahko sprašujemo tudi o vprašljivi legitimnosti. Tudi na lokalnih volitvah gre namreč za bistvene stvari,” je Janša pojasnil, kako delujejo strukture in ozadja in opomnil, da se bo slovenska demokracija pobrala le, ko bo participiralo več ljudi.

Janša spregovoril tudi o škodljivosti marakeškega sporazuma
Predsednik SDS Janez Janša je prepričan, da je marakeška deklaracija za Slovenijo še dodatno škodljiva, ker je “razlika, ali nekontrolirane ilegalne migracije ogrožajo narod, ki ima sto milijonov duš, ali narod, ki jih ima dva milijona”. Žal je dejstvo, da Slovenci nismo največji, kar pa pomeni, da smo v teh primerih tudi bolj ogroženi. “Razprava o tem v Nemčiji ali Franciji je čisto nekaj drugega kot razprava v Sloveniji in večini drugih članic Evropske unije. To naša vlada popolnoma zanemarja.”

O skrb vzbujajočem govoru Kučana na Ilovi Gori
Ukaz zadnjega šefa centralnega komiteja z Ilove Gore Milana Kučana, da sovražni govor ogroža mir, so pograbili vsi levičarji, na primer Dejan Židan in Tanja Fajon, Jan Škoberne pa je napovedal celo novo medijsko zakonodajo in novelo kazenskega zakonika, kar je povzročilo precejšnjo tesnobo pri vseh, ki ne delijo mnenj skrajne levice. Zakaj se moramo ljudje nujno upreti omejevanju svobode govora in ali bi, če bi takšne spremembe dovolili, sploh lahko še govorili o demokraciji? “Absolutno ne, pravica do svobode izražanja je temelj demokracije in je temelj svobode. Jasno je, da je socialistom od samega začetka to trn v peti. Nikjer namreč ni bilo tako temeljite cenzure, kot ravno v socialističnih in komunističnih državah. Ti popadki, ki jih zdaj spremljamo na levi sceni, za nekoliko starejše niso nič novega. To, kar zdaj skušajo definirati kot sovražni govor, smo v Socialistični republiki Sloveniji poznali v obliki člena 133 ali pa 153 jugoslovanskega kazenskega zakonika, v skladu s katerimi je bilo vse kaznivo in vse je bilo možno definirati s tem pojmom. Sovražni govor ne obstaja, obstaja neprimeren govor ali pa laž. To je le skovanka, kot je bila včasih ljudska fronta, z zadnjim govorom na Ilovi Gori gredo pa še nižje. V čas takoj po krvavi revoluciji so podpisovali dopise s ‘smrt fašizmu – svoboda narodu’. Takrat so uporabljali nek vzorec, ki se ga danes spet skuša spraviti v življenje oziroma v formalne okvire. Kdor ni z nami, je fašist, mi smo narod in kdor ni z nami, je fašist – smrt fašizmu svoboda narodu,” je na vprašanje voditelja odgovoril Janša in opozoril, da bo na tej točki prišlo do spopada, ter dodal, da upa na zmago tistih, ki zagovarjamo normalnost.

Janša razočaran nad imenovanjem Šugman Stubbsove, opozarja tudi na prednost migrantov pred državljani
Vlada je nedavno napovedala omejitev otroških dodatkov, omejitev državnih štipendij, omejitev nadomestil za porodniški dopust in neusklajevanje socialnih transferjev. Se vlada dobesedno norčuje iz državljank in državljanov? “Tokrat delajo točno tisto, kar govorijo. Istočasno se zavzemajo za podporo marakeškemu sporazumu in s tem veliko prednost dajejo tujcem. Našim ljudem pa se tudi v času gospodarske rasti omejujejo pravice in znižuje standard,” je svoje razumevanje odločitev vlade pojasnil Janša in izrazil razočaranje nad predlogom imenovanja dr. Katje Šugman Stubbs za ustavno sodnico, saj velja za kader globoke države in pomembno akterko v zadevi Patria, kjer je bila ena od petih pravnikov, ki so tisto sodbo zagovarjali, namesto dr. Verice Trstenjak.

Celoten intervju si poglejte spodaj. Močno priporočamo!

J. Ž.