[VIDEO] Janez Janša o odstopu predsednika Vlade RS in “Cerarjevi kaplji čez rob”

(Foto: Twitter/@StrankaSDS)

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je glede odstopa premierja Mira Cerarja dejal, da ta predstavlja posledico razkritij na komisiji za nadzor proračuna, da sosednja Hrvaška rubi premoženje NLB in da je tudi posledica strahu pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij državnega zbora glede žilnih opornic, Teš 6 in bančne luknje.

Po prepričanju Janše razveljavitev referenduma o drugem tiru naj ne bi bil tista, ki bi predstavljala zadnjo kapljo čez rob, saj naj bi se o odločitvi vrhovnega sodišča že nekaj dni prej govorilo na hodnikih sodnih palač. “Glede na to, da smo to izvedeli v opoziciji, dvomim, da tega ne bi vedeli v vladi, saj je bil premier še nekaj let nazaj predsednik Sodnega sveta, ki je kadroval večino sodnikov, ki so odločali o referendumu,” je uvodoma dejal predsednik stranke, ki je ob tem dopustil možnost, da premier Cerar tej informaciji ni verjel.

“Ne verjamem, da je bil to tisti motiv za ta odstop, ki je, če pogledamo z vidika koledarja, nekoliko nenavaden. Do roka volitev, ki je bil v veliki meri dogovorjen na posvetovanjih s predsednikom republike, je 87 dni, odštevanje se je začelo in odstop v tem času pomeni, da zasleduješ neko drugo agendo ali pa bežiš pred neko drugačno odgovornostjo, kot je pa to, da je vlada financirala referendum na podlagi zakona, ki je bil razveljavljen kasneje, kot pa se je  to dogajalo,” je ocenil Janša. Ob tem je dodal, da z vidika pravnosti tistega dejanja ni tako težko braniti, “je pa težko braniti celotno zadevo, zaradi katere smo šli takrat na referendum, to je ustanavljanje posebnega podjetja za izvedbo neke investicije znotraj slovenskih železnic, ki že ima podjetje za takšno dejavnost.” A ker bodo o tem vprašanju še enkrat odločale volivke in volivci, o tej temi Janez Janša ni izgubljal preveč besed.

“Mislimo namreč, da to ni bila tista kaplja čez rob, temveč da sta to bili dve drugi kaplji in ena od teh so zagotovo odkritja na komisiji za nadzor javnih financ prejšnji teden,” je dejal Janez Janša. Ob tem je spomnil, da je bil doslej na vseh večstrankarskih volitvah od leta 1990 naprej izvoljen v slovenski parlament, in večkrat je bil član omenjene komisije, “a se ne spomnim seje, ki bi pripeljala do tako šokantnih odkritij.”

Odgovornost in dolžnost vsake vlade je, da najprej zaščiti lastne državljane
“En teden smo čakali na vlado, da bo ona predlagala izredno sejo za zaščito slovenskega premoženja, ker neki signali v to smer so bili, a se to pač ni zgodilo. Ta izredna seja, ko bo do nje prišlo, se ne bo mogla izogniti dogajanju v zadnjih treh letih in praktično popolni kapitulaciji  slovenske vlade,” je dejal Janša in dodal, da je odgovornost in dolžnost vsake vlade, da najprej zaščiti lastne državljane, gospodarske in ostale subjekte in še posebej, če gre za  premoženje teh subjektov, ter premoženje subjektov, ki so v državni lasti.

“Ne samo da se tu ni nič zgodilo. Tu se ni nič zgodilo kljub zahtevam s strani prizadetega subjekta, to je NLB, kljub dolgemu čakanju, kljub temu, da je minilo polno časa, in to v neki situaciji, ko je ta vlada sosednjo državo razglasila za malodane sovražnika zaradi neizpolnjevanja arbitražne odločbe, hkrati pa je tej isti državi najprej neprostovoljno, potem pa prostovoljno omogočala, da ji je banka v državni lasti plačevala nezakonito dosojene odškodnine v milijonskih zneskih in z ustvarjanjem precedensov, na podlagi katerih sedaj tej banki grozi za 430 milijonov evrov odškodnin, čeprav ta banka po ustavnem zakonu iz leta 1994 ni odgovorna,” je povzel Janša. Ob tem je izrazil močan sum, da je “eden glavnih motivov za nenavadno odločitev gospoda Cerarja beg pred odgovornostjo v tej zadevi, ki je bistveno težja od očitanih grehov s strani vrhovnega sodišča v zadevi referendum.”

Vlada strah pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij 
Druga kaplja čez rob oziroma drugi motiv za poskus skrajšanja tega mandata in argumentiranih razprav do volitev pa je po besedah predsednika SDS strah pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij, ki so praktično na mizi. “Gre za preiskovalno komisijo o žilnih opornicah, preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti za luknjo v slovenskem bančnem sistemu in verjetno tudi za preiskovalno komisijo o TEŠ-u, kjer naj bi se poročilo tudi že obravnavalo na prihodnji seji,” je ocenil Janša in dodal, da je po vsem, kar smo lahko javno izvedeli iz dela teh komisij, jasno, da nekaterim v vladnih strukturah, še bolj pa tistim, ki stojijo za temi vladnimi strukturami, ne ustreza, da bi se ta poročila obravnavala in da bi jih državni zbor sprejel, “kajti to bi prisililo tudi Trnuljčice v policiji, tožilstvu in sodstvu, da nekaj naredijo s temi ugotovitvami, saj doslej niso naredili nič.” Če pa se skrajša mandat, pa je obravnava poročil na rednih sejah vprašljiva.

“Stališče SDS, ki ga bomo zastopali do konca, je, da bomo naredili vse, da se zaščiti slovensko premoženje, torej da gre naš predlog ustavnega zakona naprej, da je sprejet in podprt,” je dejal Janša in izrazil tudi veselje nad tem, da so tudi nekateri dodatni poslanci, ne le poslanci NSI in SDS, podpisali zahtevo za izredno sejo. “Pričakujemo dvotretjinsko podporo, pričakujemo resno obravnavo tega predloga, odprti smo za morebitne dopolnitve, nismo pa odprti za zavlačevanje, še posebej ne za tisto v smislu: pustimo to temo prihodnjemu mandatu ali vladi, saj so v tem času lahko Slovenija oziroma njeni davkoplačevalci dodatno oškodovani.”

Foto: Twitter

Naredili bomo vse, da poročila pridejo na dnevni red
“Naredili bomo vse, da poročila preiskovalnih komisij še v tem mandatu pridejo na dnevni red. Procedura je namreč takšna, da če poročila niso obravnavana v tem mandatu, pade tudi tisto, kar je bilo narejeno,« je dejal Janša in dodal, da smo že doživeli, da se je skušalo s predčasnimi volitvami in skrajšanjem mandata vplivati na učinke dela preiskovalnih komisij. »Sedaj torej vidimo podobno, a v bistveno večjem zamahu,” je ocenil predsednik stranke.

Ne drži, da referenduma ni možno izvesti hkrati z volitvami
Včeraj se je pojavilo tudi vprašanje datuma ponovljenega referenduma. “Ne drži, da referenduma ni možno iz razlogov racionalizacije in večje udeležbe izvesti hkrati z volitvami. To je možno, a je za to treba dvotretjinska večina državnega zbora,” je komentiral Janša, ki obenem meni, da bo DVK verjetno predlagala izvedbo v rokih, kakršni so na voljo komisiji. “Državni zbor ima možnost, da se z dvotretjinsko večino referendum razpiše na dan državnozborskih ali lokalnih volitev. Z vidika zaščite žepov slovenskih davkoplačevalcev bi bilo bolj umestno, da se referendum razpiše hkrati z državnozborskimi volitvami, to pa zato, ker dnevno poslušamo, kako je by-pass 2TDK podjetje, ustanovljeno za izvedbo II. tira,  sprejelo nove zadolžitve, podpisalo nove pogodbe, zapravilo nove denarje, da ne omenjamo te nesrečne makete. Tu ne gre za tisoče evrov, ampak za milijone, zato je treba to dilemo čim prej odpraviti in če bomo čakali do jeseni, bo to za davkoplačevalce verjetno zelo drago,” je povedal Janez Janša.

“Najbrž se vsak, ki racionalno razmišlja, strinja z mano, da bi bil velik absurd v enem mesecu imeti referendum in volitve in dodatno zapraviti 4 milijone evrov, glede na to, da je to z vidika velikosti našega proračuna precej veliko. Demokracija sicer stane, a kjer je mogoče racionalizirati, in s tem ne zmanjšujete demokratičnega učinka, ampak ga povečujete, ker bo več ljudi odločalo, če bosta obe glasovanji združeni, je ta racionalnost potrebna stvar,” je dejal Janša.

Stare sile računajo na to, da se bo na teh volitvah razprava vrtela okrog manj pomembnih zadev
Ta, po svoje nesmiseln odstop predsednika vlade manj kot 3 mesece pred dogovorjenim rokom rednih volitev po besedah Janeza  Janše ne sme vplivati na to, da bomo tudi na te volitve, potem ko se je to zgodilo že v letih 2011 in 2014, šli v vzdušju nekega izrednega stanja, iskanja in razprave o takšnih in drugačnih rokih, v ozadju pa bo ostala razprava o temeljnih problemih, ki so v tem trenutku pred slovensko državo. “Ne smemo ostati brez razprave o realnih alternativah in zagotavljanja možnosti ljudem, da se odločajo na podlagi resnega premisleka,” je dejal Janša. Ob tem je poudaril, da  tisti, ki v ozadju vplivajo na slovensko politiko, Miro Cerar je uporabil izraz stare sile, nekoliko računajo na to, da se bo razprava vrtela okrog manj pomembnih zadev, ne bo pa prišlo do realne ocene izgubljenega mandata Mira Cerarja. “Računajo tudi na to, da ne bo prišlo do realne ocene dejstva, da stranke, ki nastanejo nekaj mesecev pred volitvami, niso sposobne prevzeti resne odgovornosti za upravljanje z državo, da ne bo prišlo do resne primerjave rezultatov posamičnih mandatov in programov, ki jih stranke ali liste ponujajo za prihodnost. Zato bomo mi naredili vse, da zaradi tega – z racionalnega vidika nerazumnega in nelogičnega – dejanja predsednika vlade ta razprava ne bo bistveno okrnjena.”

Sprejem ustavnega zakona je ključnega pomena
“Naredili bomo tudi vse, da ta dogajanja ne bodo preprečila sprejetja zaščitnega ustavnega zakona, kjer gre za velik denar, ne gre zgolj za teh 430 milijonov potencialnih obveznosti, če bi Slovenija klecnila pred nezakonitimi sodbami, ampak takšna ravnanja tudi bistveno zmanjšujejo vrednost NLB, ki jo mora slovenska vlada na podlagi obljub Evropski komisiji v času, ko je bila ta banka deležna državne pomoči, privatizirati,” je dejal Janša in dodal, da je cena banke, če nad njo visi več kot 400 milijonov evrov potencialnih dodatnih obveznosti, bistveno manjša, kot če te nevarnosti  ni. “Sprejem ustavnega zakona je ključnega pomena in računamo, da bo državni zbor preko ustavne komisije o tem odločal čim prej,” je zaključil Janez Janša.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija na izgubi zaradi tega, ker naj bi vlada opravljala zgolj tekoče posle, je predsednik Janez Janša ocenil, da “bomo srečni, če bo vlada opravljala vsaj tekoče posle, saj doslej jih ni. Primer, ki sem ga razložil, je tipičen – tri leta se dogaja kršenje mednarodnih sporazumov, rubeži slovenskega državnega premoženja, pa vlada ni naredila nič. Niti neke zelene luči ni dala banki ali gospodarskim subjektom, naj zaščitijo svoje premoženje. Torej ni opravila niti tekočih poslov. Vsaka vlada je najprej postavljena zato, da ščiti interese slovenskih državljanov. Če bo v tem času do volitev vlada v odstopu opravila tekoče posle, bo delala več, kot je delala doslej.”

N. Ž.