fbpx

[Video] Janša o Šarčevi koaliciji: Koalicijska pogodba, ki so jo s podporo lobijev podpisali z nadkoalicijsko Levico, ne rešuje demografije, birokracije, korupcije in je brez vizije!

Foto: STA

“Ne sestavljate manjšinske vlade, sestavljate vlado šestih strank, v kateri ima ena stranka poseben status, samo ta status ni opozicijski, ampak je nadkoalicijski,” je na današnji izredni seji državnega zbora, na kateri potrjujejo kandidate za ministre 13. slovenske vlade, ki jo bo vodil Marjan Šarec, izpostavil zmagovalec volitev Janez Janša in dodal, da je koalicijska pogodba reciklaža koalicijske pogodbe iz leta 2014, ta pa ne rešuje demografije, birokracije, korupcije in je brez vizije. Za sestavljanjem vlade po mnenju Janše stojijo močni lobiji, motivirani s številnimi finančnimi viri. 

Janša je najprej spregovoril o sprenevedanju, ki smo mu priča v zadnjih dneh, ko so nekateri predsedniki vladnih strank razlagali, kako so to vlado sestavili zato, ker ni želel prevzeti mandata oziroma ker si ga ni upal. “Jaz sem vse stranke povabil k pogovorom o tem, ali je možno sestaviti koalicijo. In od strank, ki danes predlagajo to vlado, sem pač dobil negativne odgovore. Tudi od predsednika tiste stranke, ki sedaj pravi, da bi se pa mogoče pogovarjal. Pogovarjala sva se, pa mi je dejal, da bo pač najprej poskusil sestaviti koalicijo z drugouvrščenim na volitvah, če pa to ne bo šlo, pa se mogoče lahko pogovarjamo. In takšni odgovori, tudi pisni, lahko vam jih pokažem, so prišli tudi od vseh ostalih strank tega šesterčka, razen od Liste Marjana Šarca, kjer pa, ne vem sicer, kako je to v skladu s politično kulturo, nismo dobili niti odgovora. Večina teh odgovorov je bilo takšnih, da pač se pogajajo v neki drugi koaliciji, če tista ne bo uspešna, so se pripravljeni pogajati tudi o kakšni drugi. Očitno so, seveda, ta pogajanja tako ali drugače uspešna, sedaj, koliko bo od tega imela država, bomo še videli.”

Reciklaža koalicijske pogodbe iz 2014 in 170 let stara filozofija zla
V vsebinskem delu je po mnenju Janše vse, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, v veliki meri neka rutina in reciklaža koalicijske pogodbe iz leta 2014. “Kljub temu, da je stranka, ki je vodila vlado doslej, na teh soočenjih pred volitvami zatrjevala, da je bilo uresničenih štiri petine od tega, kar so si zadali – štirje reformni zakoni od petih in tako naprej –, danes najdete v koalicijski pogodbi natančno iste stavke. Mislim, zelo zanimivo, kako se bo zdaj še enkrat uresničevalo tisto, kar je bilo že vse uresničeno.” 

Tisto, kar je po mnenju vodje največje parlamentarne stranke zaskrbljujoče in zaradi česar je bil velik del slovenske javnosti na nogah, pa se je potem to za dimno zaveso, od Šiška do raznoraznih inovacij za preusmerjanje javnega mnenja, skušalo zakriti, je pa ta začimba: “V tej začimbi mi vidimo neko znano filozofijo zla, ki je stara 170 let, izhaja iz nekega dokumenta, v katerem piše, da bo možno ustvariti idealno družbo, kjer bomo vsi enaki, tako, da se razgradijo narod, družina, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. In iz teh dodatkov h koalicijski pogodbi sekajo natančno ti cilji in so tudi natančno enako obrazloženi, tudi v tistem dokumentu izpred 170 let piše, da bo šlo za osvoboditev človeka. Približno enake fraze se v teh začimbah uporabljajo tukaj.”

Koalicijska pogodba ne rešuje demografije, birokracije, korupcije in je brez vizije
Zmagovalec volitev Janša tako izpostavlja štiri ključne stvari. Prva je staranje prebivalstva, saj ima Slovenija deveto najstarejše prebivalstvo na svetu in demografija je naš strateški problem. Če preberete koalicijsko pogodbo, vidite samo na dveh mestih, da se dotikajo tega, eno mesto je tam, kjer se govori o pokojninah in kjer se že vdamo, češ Slovenija se stara, postarali se bomo, vse manj nas bo, zato je treba izvesti reforme, dvigniti starostno mejo za upokojitve itd. “Zdaj jaz ne vem, če je to edina rešitev, pa tudi dolgoročno je to napačna strategija, ker enkrat bo tega konec. Ljudje ne moremo delati do stotega leta, glede na biološko zasnovo. Manjka pa tisto, kar bi povzročilo, da to demografsko sliko izboljšujemo pač po naravni poti. Tukaj je par stavkov pri družinski politiki, kjer je pa vse koncentrirano na to, da je treba pojem družine razširiti in pod družino smatrati vse živo. In pri migracijah je napisano in to je pa tisto, kjer je pač velik vprašaj nad vso to zadevo, da bo vlada izdelala migracijsko strategijo.” 

Drugi tak manko je po njegovem spopad z enim od ključnih problemov, ki ni samo problem gospodarstva, ampak vsakega državljana in državljanke, to je birokracija. “Mi smo imeli v prejšnjem mandatu na našo pobudo eno zelo odmevno izredno sejo, kjer smo govorili o zmanjšanju birokratskih ovir, in tam je bila prvič javno predstavljena tudi neka šokantna statistika, ki kaže, da v tej državi velja več kot 20 tisoč zakonov in drugih predpisov na državni ravni. Ni pravnika, ni genija, ki bi se znašel v tem birokratskem močvirju. Predsednik vlade je pred volitvami veliko govoril o tem, da je treba to močvirje zmanjšati. V koalicijski pogodbi, poglejte, nič takšnega ni. Tam najdete stavke o e-upravi, o postopkih, ki bodo poenostavili življenje in gospodarstvo državljanov, ki že tečejo. Naj nekdo tisto še enkrat prebere, katera od teh stvari se danes že dogaja, če greste kaj na upravno enoto, jih ni treba ponovno uvajati. Problem je pa dušenje ljudi s temi predpisi in tukaj ni nikakršnega v koalicijski pogodbi, v nasprotju s tem, kar se je govorilo v sami kampanji, ni nikakršne ambicije, da se to na nek način, da se vsaj spopademo s tem problemom, ki je v zadnjih štirih letih še krepko narasel, ni nobene zaveze, da se bodo odpravili nepotrebni predpisi.”

Tretji manko, ki verjetno najbolj izstopa iz tega dokumenta, če ga nekdo resno prebere, je po Janševem mnenju brezciljnost, saj v pogodbi ni niti vizije tega, kako si koalicija predstavlja Slovenijo po štirih leta tega mandata, niti fraz v to smer ne najdemo. V ambicijah bi se morala vseeno izražati neka časovnica in recimo v teh štirih letih bo Slovenija tudi vodila Evropsko unijo oziroma Svet Evropske unije. V koalicijski pogodbi je o tem en sam stavek, piše, da se bomo pripravili na to. “Ni nobene prioritete, to je priložnost za državo, še posebej, če ima že neke izkušnje, če drugič to počne, ampak to priložnost lahko izkoristiš, če se na to pripraviš. Mi smo se na tisto predsedovanje pripravljali od decembra leta 2004 za prvo polovico leta 2008, pa je bilo še težko. Tukaj ni nikakršne ambicije, pač vzeto je to kot neka obveznost, ne pa kot priložnost.”

Četrti opazen manko na prvi pogled je po mnenju zmagovalca volitev popolna neambicioznost spopada s sistemsko korupcijo, ki je v Sloveniji, “bom rekel, problem kot v redko kateri državi, še posebej v treh segmentih – banke, ‘mainstream’ mediji, represivni organi. Lahko o tem zelo veliko govorimo, nekaj več v nadaljevanju”.

Protislovja med besedami in zapisanim: Obdavčili bodo lastnike najemniških stanovanj in gradili uravnoteženo zunanjo politiko
Janša je še izpostavil, da je bilo v predstavitvah kandidatk in kandidatov za ministrska mesta in v koalicijski pogodbi tudi polno protislovij. Od tega, da so nekateri kandidati rekli, da jih niti ne zanima dosti, kaj piše v koalicijski pogodbi, da so drugi predstavili stvari, ki jih v njej ni, ali pa so jih predstavili drugače, kot so v koalicijski pogodbi, do nekaterih zadev, ki bodejo v oči. Zelo izrazito. Ena takšnih v koalicijski pogodbi je zaveza, da se bo povečala razpoložljivost stanovanj na trgu še posebej za mlade, razpoložljivost najemniških stanovanj in tako naprej. Hkrati je v koalicijski pogodbi zaveza, da se bo obdavčilo kapital na rente in tako naprej. “Se pravi, tistega, ki daje stanovanje v najem, se bo dodatno obdavčilo. To verjetno ne bo povečalo števila najemniških stanovanj na trgu, predvsem bodo tisti ta davek prelili v najemnino in še posebej mladi in mlade družine bodo morali ta stanovanja plačevati več. Na ta način boste povečali dostopnost stanovanj,” je bil kritičen Janša.

Potem je veliko protislovje na področju zunanje politike, govori se o uravnoteženi zunanji politiki. Slovenija je po mnenju Janše članica Evropske unije, je članica jedrnega dela Evropske unije, ker smo v schengenu in v evroobmočju in smo članica Nata. “Nismo članica carinske unije z Rusijo, Kazahstanom, Armenijo in še nekaterimi državami, nismo članica tega schengenskega protokola z Rusijo, Kitajsko in Mongolijo, ki imajo sedaj največje vojaške vaje po letu 1981 prejšnjega stoletja. Se pravi, je to malo, kako bi rekel, v nasprotju z vsem, kar piše v zunanjepolitičnih ali pa varnostnih strategijah, ki jih ta država ima. Še posebej pa je to v protislovju z ambicijo, ki je tudi zapisana v koalicijski pogodbi, da Slovenija mora ostati v jedru teh povezav, v jedru Evropske unije. To, oprostite, enostavno ne gre skupaj. Če slovenski novinarji tega ne opazijo in tega ne problematizirajo, je vseeno, ker to je edino, kar imajo oprijemljivega v zvezi z napovedjo, kakšna bo Slovenija pod to vlado, kakšen partner bo v zavezništvih in tako naprej.” Predsednik SDS opozarja, da bo vse to imelo svoje posledice v škodo državi in nadaljnjo nepodporo drugih držav. “Jaz ne vem, zakaj bi neka država, ki plačuje 4 odstotke BDP tudi za našo varnost v Natu, podpirala državo članico, ki napiše v svoj program, da bo vodila uravnoteženo zunanjo politiko, isto do Moskve, isto do Zahoda. Neke stvari so resno vzete, tam kjer nas imajo, vsaj približno, za neko resno državo.”

Kateri lobiji so sestavili vlado?
Janša je na začetku pozdravil tudi tiste, ki so pomagali pri sestavi te vlade, pa jih danes tam ni bilo. Teh je kar nekaj, toda naštel jih je štiri: “Najbolj aktiven, vemo tudi zakaj, je bil lobi oziroma omrežje ljudi, ki je omogočilo, da je Iran opral v Sloveniji milijardo evrov črnega denarja za različne, tudi teroristične in druge namene. Drugi tak vpliven lobi zelo vplivnih ljudi v Sloveniji je povezava ljudi, ki so s špekulacijami želeli zaslužiti pri izdaji raznih podrejenih obveznic, pa je potem ne naša, ampak vlada gospe Bratuškove to porezala, ko smo sanirali slovenske banke. Zdaj, v prejšnjem mandatu je prejšnja vlada skušala spraviti skozi nek zakon, ki se je zataknil zaradi tega, ker smo zahtevali, da se ti ljudje razkrijejo, ker so zdaj skriti za nekimi računi v Luksemburgu. Tretji lobi, ki je tukaj zelo pomagal, je gradbeni lobi. Če boste prebrali koalicijsko pogodbo, kaj mislite, katera gospodarska panoga je edina opredeljena kot strateška v vaši koalicijski pogodbi? Samo gradbeništvo. Tukaj je še zdravstveno-nabavni lobi, ki je ponovno uspel v vlado spraviti svojega človeka na čelu zdravstvenega resorja; bilo je zelo zanimivo poslušati njegovo predstavitev, ker je popolnoma obrnil ploščo – prej smo ga ves čas poslušali, ko je bil na čelu zavarovalnice, kako je denarja dovolj, samo prav bi ga bilo treba uporabiti, zdaj pa naenkrat denarja ni dovolj in bo treba še dodatnega dobiti, samo zato, da se ne bi cene nekaterih zdravstvenih pripomočkov, ki so pri nas bistveno dražje kot v tujini, slučajno znižale. Tako da tukaj bo še veliko zabave.”

Proti kateri kulturi ustrahovanja?
Zmagovalec volitev je koaliciji očital tudi zapis v koalicijski pogodbi, da se bo koalicija borila proti kulturi ustrahovanja. “Poznate še kakšen hujši način ustrahovanja kot to, da se nekoga brez vsakršnih dokazov obsodi, in to ob grobih izjavah prvega človeka te specializirane policije za morilca z nizkimi nagoni in tako naprej, in se ga potem kljub očitnim kršitvam teh postopkov maltretira, po treh letih pa se ugotovi, da je bilo vse narobe, ugotovi se tisto, kar je bilo že prej vsem očitno, ki so to spremljali. Poznate še kakšen hujši način zastraševanja od tega? Mogoče Huda jama, tudi s tem se zadnje čase maha. Apeliram na to koalicijo, da se bori proti temu ustrahovanju. Čeprav iz tega, kar je napisano v poglavju policija, sodstvo in tako naprej v koalicijski pogodbi, to ne izhaja, prej izhaja, da se bo to vse skupaj nadaljevalo.”

Levica, nadkoalicijska stranka
“Ob koncu mogoče še, glede na to, da je bil tudi predsednik vlade prej zelo splošen, nekaj splošnih stvari o mandatu, ki je pred nami, koaliciji, koalicijski pogodbi in tem, kaj lahko pričakujemo. Jaz sem si vzel nekaj časa in prebral koalicijsko pogodbo zelo podrobno in tudi te protokole, sporazum z Levico. In tukaj sprašujem predsednika vlade in vse ostale, ki verjamem, tega niste prebrali. Ali je kdo izračunal, koliko časa boste porabili za vse te koordinacije? V tem protokolu, koalicijski pogodbi imate predviden en silno zapleten postopek koordinacije za oblikovanje nekih predlogov, se pravi prej, preden sploh potem stvar pride v formalno proceduro. V tem imate še, bom rekel, dodatno koordinacijo, predvideno z nadkoalicijsko stranko Levica. Ni pa časovnic zraven. Izračunajte, koliko mesecev boste porabili za to, da boste nek, bom rekel, partnerski projekt, kot ga imenujete, sploh spravili do procedure. Koalicija šestih strank, bom rekel, moje sožalje gospod Šarec, je itak sama po sebi nočna mora, kar boste kmalu videli, s to navlako, ki ste jo tukaj dali v smislu vsega tega koordiniranja, pa to ne bo pilo vode. In to jaz govorim tudi kot državljan te države, ker ta vlada bo vseeno morala tudi sprejemati neke odločitve, za katere vsi upamo, da bodo dobre in boste dobili tudi našo podporo. Samo če boste to peljali po teh, bi rekel, kanalih, se bomo vsi postarali, preden boste sprejeli kakšen ukrep.

No, zakaj jaz govorim o tem, da je ena stranka tukaj opredeljena kot nadkoalicijska. Poglejte, v tem protokolu ali sporazumu ste zapisali neke stvari, ki pač to dokazujejo. Sedaj sicer ta stranka trdi, da je opozicija. Mislim, saj veste, obstaja tisti star pregovor, če neka žival laja kot pes, grize kot pes, hodi kot pes in maha z repom kot pes, obstaja teoretična možnost, da ni pes, ampak običajno se izkaže, da pes to je. Sedaj pač, če neka stranka pravi, da bo podprla predsednika vlade, proračun, zagotavljala absolutno večino na delovnih telesih državnega zbora, ne bo podpirala interpelacij in tako naprej, ta stranka lahko sicer trdi, da je opozicija, ampak verjetno ni. Tudi ni koalicijska stranka, s tem se pa strinjam. To je nadkoalicijska stranka, ki si je ta status zagotovila v tem sporazumu, kjer piše najprej obveza, ‘Stranko Levico enako kot stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, zavezuje koalicijska pogodba’. Seveda, ta koalicijska pogodba, ki ste jo podpisali, zavezuje tudi stranko Levica, čeprav na podpisu te pogodbe te stranke ni bilo. Ste pa že prej z njo, še preden je bila ta pogodba podpisana, kar je tudi, bom rekel, ‘unikum’ brez primere, podpisali sporazum z njo, kjer pa se ta stranka zavezuje, da bo spoštovala koalicijsko pogodbo. Se pravi, ne vem, kaj je potem to drugega?

No, in potem v 6. členu ste napisali: ‘Odločanje na koordinaciji poteka s konsenzom, pri čemer so podpisniki enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru in odločitve se sprejemajo s soglasjem.’ Bom rekel, izrazit medkoalicijski status. Potem imate v sporazumu 10. in 11. člen, ki je po mojem skromnem mnenju itak v nasprotju z zakonom o vladi, ker tukaj ta koordinacija nekje nalaga vladi in tako naprej, ki pač mora delati po ustavi in po zakonu o vladi, ampak to boste že razčistili. Tisto, kar govori o pač posebnem statusu nadkoalicijske stranke, je pa 13. člen, kjer piše: ‘Poslanci strank podpisnic tega sporazuma na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo predloge zakonov, predloge drugih aktov, predloge amandmajev ter kadrovske predloge in zagotavljajo absolutno večino pri glasovanjih.’ Potem imate 15. člen, ki zavezuje poslance, da zagotavljajo sklepčnost in prisotnost na sejah delovnih teles. No, in potem imate ta stavek, ki pač determinira nadkoalicijski status ene stranke, kjer piše: ‘V izjemnih primerih, ko ni mogoče, če kakšen od poslancev koalicije ne more prisostvovati seji državnega zbora in niti ne najde zamenjave, mora koalicijski predstavnik o tem obvestiti poslansko skupino Levice.’ Se pravi, vemo, komu se odgovarja. No, in potem imate še ‘final act’, 21. člen, kjer piše: ‘Če pride do kršitve določb tega sporazuma s strani kateregakoli podpisnika, se o tem obvesti predsednika vlade in koordinatorja Levice.’ Ne predsednikov ostalih strank ali pa podpisnic. Se pravi, samo predsednik vlade in koordinator vlade sta tu tista dva, ki funkcionirata.

Od teh splošnih zadev mogoče še to. Prvič bo danes izvoljena vlada – po volitvah –, na čelu katere je stranka, ki ima v javnem mnenju podporo 10 odstotkov ali manj. Vladanje je naporen posel in običajno potem ta podpora začne počasi padati. Ampak doslej so vlado sestavljale stranke oziroma vodile stranke, ki so startale, ko je vlada prisegala, z večjo podporo v javnosti, kot pa so jo dobile na volitvah. Zdaj se prvič dogaja, da to ni tako. Mogoče so tu kakšne čudežne paličice pri komu v žepu, da bo te trende čudežno obrnil, ampak zaenkrat to nič ne kaže, kljub tem dimnim zavesam in silni pomoči osrednjih medijev.

Ena televizijskih hiš je celo objavila prispevek v tem smislu, ali je pomanjkanje izkušenj za vodenje ali pa sodelovanje v vladi prednost ali slabost. Jaz mislim, da če je to prednost ali pa če je to dilema, ne vem, zakaj potem, ko boste razpise objavljali za uradniška mesta, zakaj zahtevate pet let izkušenj, deset let vodstvenih izkušenj in tako naprej, če je to lahko prednost. Črtajte to. V gospodarstvu se seveda to ne bo nikoli zgodilo.

Naj zaključim. Mi seveda te vlade ne bomo podprli. Moram iskreno priznati, da smo na teh zaslišanjih opazili nekaj iskrenih namenov pri kandidatkah in kandidatih, da nekaj naredijo, in kar se tega tiče, bodo imeli našo podporo. Če pa potegnemo črto pod to, je pa vse skupaj precej uborno in tudi vsaj na štirih točkah zelo klientelistično. Zdaj, če ta preboj lobijev v izvršilno oblast ni bil dosežen ob soglasju predsednika vlade, ga bo zelo bolela glava, sicer bo pa vse v redu nekaj časa. Torej, nekako imam občutek, da pač spremljamo nek napor za reciklažo, z začimbo, ki bo vse skupaj napravila še slabše. In se mi zdi, da bomo v prihodnje spet poslušali to mantro o stabilnosti, kot smo jo zadnja štiri leta, ko je predsednik prejšnje vlade razglašal za ključen uspeh svoje ekipe to, da je bila stabilnost. Zdaj, kaj ima od takšne stabilnosti kdo, ki plačuje davke, pa si lahko sami izračunate.

Kljub vsemu temu bo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v tej dvorani, ko bo prihajalo do odločanja in usklajevanja, podpirala vse dobre predloge, ki jih boste prej vi uskladili med sabo in bodo vladni predlogi. Ne bomo pa podpirali tistih stvari, ki bodo med vami neusklajene in bo kdo iskal tu pač neko podaljšano umetno dihanje za preživetje te garniture, ki po našem mnenju pač ni dobra in kvalitetna. Pripravljeni smo pomagati tudi pri drugih stvareh, recimo zdaj, zamude so velike, ampak kljub temu je nekaj še možno nadoknaditi pri pogajanjih za čim boljši status Slovenije pri naslednjem sedemletnem evropskem proračunu. Obljubljamo pomoč pri reševanju zunanjepolitičnih problemov, v kolikor bo zaželena. Delamo se tudi, da so te najave iz koalicijske pogodbe in tudi sporazuma z nadkoalicijsko stranko iskrene. Ustavne spremembe v smislu poenostavljanja postopkov pri imenovanju vlade in nasploh oblikovanja izvršile oblasti, popravkov vsaj volilnega sistema – v kolikor bo tukaj volja na strani koalicije, smo pač pripravljeni konstruktivno sodelovati. Pričakujemo pa, seveda, tudi enak odnos s strani koalicije, se pravi, da bodo tudi naši dobri predlogi podprti oziroma ne bom rekel podprti, ampak presojeni po vsebini, ne pa zavrnjeni zato, ker jih bo predlagala opozicija. Moram reči, da je bilo to v prejšnjem mandatu pravilo.

V mandatu naše vlade 2004–2008 pa smo, recimo, za razliko od te slabe prakse, mandata 2014–2018, s takratno opozicijo uskladili 51 sistemskih zakonov, ki so bili potem enotno sprejeti. Se pravi, obstaja tudi dobra praksa. Zdaj, če boste tukaj želeli narediti korak naprej, morate pa spremeniti seveda 18. člen tega protokola, v katerem vam to, kar ste podpisali, prepoveduje, da bi podprli, kar opozicija predlaga. Tisto ste morali malo pozabiti ali pa spremeniti.

Torej, mi te vlade ne bomo podprli. Podprli bomo dobre predloge, v kolikor bodo in če bodo usklajeni, ne bo pa poslanska skupina Slovenske demokratske stranke pač tisti del opozicije ali pa tega državnega zbora, ki bi v primerih, če ne bo enotnosti v vladni koaliciji, to koalicijo reševala, ker mislimo, da bo vsak dan, dokler bosta ta vlada in ta vladna koalicija vodili izvršilno oblast v tej državi, dan izgubljenih priložnosti za Slovenijo.” 

C. Š.