fbpx

[Video] Kdo vam laže? 100 milijonov evrov letno za RTV Slovenija! “To ni neodvisno novinarstvo, to je zlonamerna propaganda!”

Voditelj oddaje "Kdo vam laže?" Boris Tomašič (Foto: Nova24TV)

Veliko se pojavlja polemik okrog Zakona o vodah, čeprav ta v resnici uvaja bolj stroge kriterije za gradnjo na priobalnem pasu. “Ampak to ne zmoti Jelene Aščić, ustvarjalcev oddaje Tednik, RTV Slovenija, da ne bi naredili lažnivega prispevka na temo,” je bil glede poročanja na javni televiziji kritičen voditelj oddaje “Kdo vam laže?” Boris Tomašič. 

“V Sloveniji imamo veliko srečo. Še vedno si lahko večina prebivalcev doma iz pipe natoči pitno vodo. Te možnosti nima več kot 2 milijardi ljudi po svetu. A nevladne okoljevarstvene organizacije svarijo, da se tudi pri nas kmalu ne bomo mogli več hvaliti s kakovostno pitno vodo, saj po njihovem mnenju nedavno sprejeti zakon o vodah ogroža ustavno pravico do pitne vode. Pomisleke imajo tudi nekatera strokovna združenja. V gibanju Zdrava družba so zato začeli zbirati podpise za referendum,” so namreč v zvezi z Zakonom o vodah poročali na RTV Slovenija.

Na javni RTV so po besedah Tomašiča naredili dramatičen prispevek, kjer so poudarili, kako je povsem mogoče, da bosta podzemna voda in s tem pitna voda v prihodnosti bolj onesnažena, kot sedaj. To naj bi po njihovih besedah opozarjali strokovnjaki in nevladne organizacije. “Oni naredijo prispevek brez argumentov, kako bomo ostali brez zdrave pitne vode, ker bo ta zakon uničil pitno vodo pri nas. Ker sedaj naj bi prišlo kar do priobalne gradnje. Kar gradilo se bo, nastajati bodo pričele tovarne itn,” je poudaril Tomašič.

Dekan gradbene fakultete ocenil, da gre za pozitivno potezo

Tomašiču se ne zdi prav, da so na RTV Slovenija naredili 10-minutni prispevek o tem, kako bomo brez pitne vode, kako bomo morali prekuhavati vodo, kako je na Kitajskem grozno, ker nimajo pitne vode, še posebej v luči dejstva, ker jim je strokovnjak postregel z resnico. Dekan Fakultete za gradbeništvo dr. Matjaž Mikoš je namreč v oddaji podal prepričanje, da zadeva le ni tako katastrofalna, saj bo na priobalnih območjih mogoče graditi le objekte, ki so v javni koristi. “Mislim, da je potrebno poudariti, da se postopek umeščanja v prostor, s to spremembo zakonodaje, ni spremenil. Mislim, da je vlada naredila pozitivno potezo s tem, ko je nabor objektov omejila na samo tiste v javno korist.”

Foto: Nova24TV

Tomašič je poudaril, da je bilo do tega zakona dovoljeno, da se je lahko  gradilo vilo ali tovarno, če je to šlo skozi postopek. “Sedaj bo vnovič potrebno iti čez postopek, a se bo lahko gradilo le tisto, kar je v javnem interesu. Vlada z zakonom torej omeji gradnjo, mi bomo pa imeli referendum na to temo, RTV Slovenija pa bo delala reklamo o tem, kako bomo brez pitne vode?! Sprevrženo do konca.” Na tedniku so še naprej nadaljevali s patetiko. Prikazali so namreč pismo 14-letne Tamare, ki je kamniškemu svetniku Franciju Rokavcu napisala ogorčeno pismo. “Zlorabljate mladoletne. Mimogrede Franci Rokavec je župan Litije,” je bil kritičen Tomašič in v poduk RTV Slovenija zatrdil, da ni normalno, da objavljajo izjavo češ, ker Rokavec ni potrdil veta, bo potrebno vodo prekuhavati. “Kakšne stvari vi objavljate? Zato mi dajemo 100 milijonov evrov, vi pa pišete v Evropo, kako naj bi nekdo napadal neodvisne novinarje?! To ni neodvisno novinarstvo, to je zlonamerna propaganda”, je bil kritičen.

Kolegij lahko upošteva skupino nepovezanih poslancev. Ni pa tu nujno!

Med drugim se je Tomašič dotaknil gostovanja poslanke Janje Sluga, ki je pri voditelju Urošu Slaku zatrdila, da jim kot nepovezanim poslancem pripadajo mesta v delovnih telesih. “Po nekem matematičnem razrezu, ki ga določa poslovnik Državnega zbora RS. Torej, da vsaki poslanski skupini pripadajo mesta v delovnih telesih glede na število poslancev, ki so v poslanski skupini, nam pripada 15 mest,” je zatrdila. Tomašič je poudaril, da to ne drži.

“Kot skupini nepovezanih poslancev, jim nič ne pripada,” je bil jasen in ob tem dodal, da to vendarle piše v poslovniku. “33. člen Poslovnika Državnega zbora RS govori o razdelitvi mest v delovnih telesih. Posebej pa je glede nepovezanih poslancev navedeno naslednje: “Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev”. Slovenščina je precej eksakten jezik, kar se tega tiče. Če piše, da kolegij lahko upošteva, to pomeni, da jih lahko upošteva, ni pa to nujno potrebno,” je bil jasen in dodal, da je beseda lahko tukaj ključna beseda. “Očitno Slugova te besede ne razume ali pa je ne želi razumeti,” je poudaril.

Glede na to, da je vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev dejala, da se do sedaj poslancem v preteklosti ni zdelo sporno, da bi bili nepovezani poslanci upravičeni do delovanja v delovnih telesih, je Tomašič na to pripomnil, da tudi ni bila parlamentarna praksa, da bi imela opozicija, vsaj ne dlje časa, predsednika Državnega zbora RS. “Vsak predsednik Državnega zbora RS, ki ima vsaj malo integritete, in do sedaj so bili vsi taki, odstopi, če ni več član koalicije. Glejte, glede Mateja Tonina. Dogovorili so se, da je predsednik Državnega zbora RS dokler se ne dogovorijo glede koalicije. Ko je nastala koalicija, je Tonin odstopil. Dejan Židan je odstopil kot predsednik državnega zbora RS. Igor Zorčič pa pravi da ne. Vi se sedaj sklicujete na tradicijo! Najprej naj Zorčič odstopi, ker je bilo do sedaj zmeraj tako.”

Kar se pa po besedah Tomašič tiče predpisov je dejstvo, da  poslanski skupini nepovezanih poslancev ne pripada nič. “Lahko se ji kaj dodeli, ali pa tudi ne.” Če do tega ne pride, ni to konec demokracije. “Upam, da bo opozicija grožnjo izpolnila in bo obstruirala delo Državnega zbora RS.” Glede na to, da je glede predsednika Državnega zbora RS jasno, kakšna je parlamentarna praksa, je v poduk nepovezanim poslancem dejal, da naj se že odločijo na kaj se sklicujejo. “Ali na parlamentarno prakso ali na poslovnik?”, je bil jasen. Tomašič se je obregnil tudi ob trditev Slugove, kako naj bi imela koalicija 38 glasov, opozicija pa 50. “Če bi bilo to res, Janez Janša ne bi bil več predsednik vlade in bi bil opozicija”, je poudaril. “To je neumnost! Formalna koalicija ima sicer res 38 glasov, dejansko pa ima vlada 45-46 glasov. Na zadnjem glasovanju glede Zorčiča jih je imela 45. Ko se je glasovalo glede nezaupnice Vasku Simonitiju, je opozicija zbrala 43 glasov. Jasno je, da je resnica drugačna!” 

Nina Žoher