fbpx

[Video] Razkrito: Leva opozicija je vzela to epidemijo kot politično bojišče!

Vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič, vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, predsednik SNS Zmago Jelinčič in poslanec NSi Blaž Pavlin (Foto: Nova24TV)

Zaradi naraščanja okužb je vse večji pritisk na bolnišnice. Koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta pravi, da se razmišlja tudi o tem, ali bo potrebno covidne bolnike po vzoru nekaterih drugih evropskih držav pošiljati na zdravljenje v tujino. Slovenija ima trenutno 590 razpoložljivih postelj  na navadnih covidnih oddelkih in 180 na intenzivnih oddelkih. Medtem ko je najvišja omejenost intenzivnih enot omejena na 191 postelj, pa je maksimalna zasedenost navadnih covidnih postelj enaka spomladanskemu valu – okrog 1200. Oba univerzitetna klinična centra opozarjata, da se bližata robu zmogljivosti. Svetovalna skupina pa je vladi predlagala zaostritev ukrepov, ne pa tudi zaprtja države. Zakaj se nam je po smrtonosnem drugem valu znova pripetilo, da smo pri tako kritičnih številkah, smo razpravljali s predstavniki koalicije in konstruktivne opozicije.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je okrog očitkov razglasitve epidemije dejal, da bi bilo to v tem trenutku nespametno z vidika okrevanja gospodarstva in drugih vidikov. “Dejstvo je, da vse sosednje države izhajajo iz te krize in tudi v preteklosti smo se prilagajali Evropski skupnosti in naši okolici. Glede na to, da v celoti EU kar dobro okreva po covid situaciji, bi bilo zapiranje našega prostora nespametno in nekoristno. Verjetno tudi škodljivo,” je prepričan.

Po besedah Krivca se je potrebno vprašati, zakaj so naši rezultati slabi, izboljšati ukrepe, ki že veljajo, in s tem oditi iz te situacije, ki smo ji priča. Brez ukrepov, ki bodo zagotovili, da ljudje spoštujejo to kar zdravstvena stroka predpiše, bo zapiranje neuspešno, je prepričan. “Če se ljudje ne držijo osnovnih ukrepov, ni nobene garancije, da se bodo držali nekih strogih ukrepov. Mogoče je bila težava pri nas ta, da v prvi covid krizi nismo doživeli tako velike umrljivosti in takih šokov, kot so jih nekatere druge države, ki se sedaj dokaj dobro borijo s tem in striktno upoštevajo navodila. Imajo tudi tudi tam pripombe zoper delovanje vlade, nihče pa ne postavlja pod vprašaj stroke.” Pri nas pa se je ravno to po besedah Krivca spolitiziralo. Stroko se namreč postavlja na levo in desno, čeprav vemo, da takrat, ko zbolimo, gremo vedno k zdravniku in ne sprašujemo, kakšne politične opcije je zdravnik. “Tukaj se to poskuša dati v ospredje, s tem pa izgubljamo bitko,” je bil kritičen.

Politični prostor je vzel to epidemijo kot politično bojišče
Vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je spregovoril glede navedb nekaterih v opoziciji, ki pravijo, da je nasprotovanje PCT-pogoju in nenazadnje spoštovanje epidemioloških ukrepov, nasprotovanje trenutni koaliciji. Izrazil je obžalovanje, da je politični prostor vzel to epidemijo kot politično bojišče in da smo se tudi okrog tega uspeli razdeliti. “V prvem valu je bilo marsikoga strah. Kot Primorec moram povedati, da smo še preden je vse skupaj prišlo k nam, resno situacijo opazovali v sosednji Italiji. Kljub  temu, da smo vedeli malo o virusu, smo upoštevali osnovne ukrepe in smo bili uspešni. Tudi v trenutni situaciji nam lahko ti ukrepi poleg cepljenja pomagajo, da pridemo iz omenjene situacije.”

Gregor Perič, SMC (Foto: Nova24TV)

Ko je govora glede konstruktivnosti opozicije, je Perič dejal, da opozicije ne more pohvaliti. Nasprotovali so namreč čisto vsakemu ukrepu, čisto vse so zrelativizirali, iskali so nedoslednosti, pomanjkljivosti. “Vemo, da ko se moraš hitro odzivati, delaš tudi napake. Globalno smo se vsi učili, kaj učinkuje in kaj ne in tukaj se iti nek politični boj pri tako resnih stvareh, kjer se to odraža na zdravju ljudi in nepotrebnih smrtih, je izjemno neodgovorno. Mislim, da so v zadnjih nekaj dneh tudi v opoziciji spoznali, da je bila ta pot napačna in so se nekoliko potegnili nazaj. Tukaj je odgovornost na vsakemu izmed nas, da opravimo državljansko odgovornost. Sklicevati se na ta ali oni administrativni ukrep, nima smisla. Vemo, kaj moramo narediti, da pridemo iz te situacije.”

Pred časom je predsednik NSi Matej Tonin namignil, da bi se bila stranka ob določenih pogojih (eden od teh je začetek nenapadanja s strani opozicije) pripravljena po zaključku predsedovanja pogovarjati o predčasnih volitvah. Poslanec iz vrst Nove Slovenije Blaž Pavlin je povedal, da sam osebno težko verjame, da je kaj takega s s trenutno opozicijo sploh možno. “Menim, da bodo volitve v rednem roku konec aprila, v začetku maja. Vsake volitve pa nedvomno premešajo karte na novo in potem se situacija in razmerja v parlamentu spremenijo.”

Blaž Pavlin, NSi (Foto: Nova24TV)

Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič je okrog obnašanja levega dela opozicije uvodoma zatrdil, da se v Sloveniji dogaja specifičen paradoks. Večina tistih, ki so hospitalizirani zaradi covida, je namreč necepljenih. “Ti ljudje se niso cepili, potem pa so šli v bolnico. Človek se vpraša, kaj pa potem delajo v bolnici, če se niso želeli cepiti. V tem je glavna zadeva. Takšnim ljudem se ne odreče pozicije v bolnici, ampak se sprejme tistega, ki je spoštoval vse ukrepe, ki jih je predpisala vlada. Ukrepi so logični in tudi s farmacevtskega stališča so pravi. Boljše rešitve zaenkrat nimamo. Kdor se ne želi cepiti, zboli in mora v bolnico, naj vsaj delno nosi stroške zdravljenja. Ne pa da gre tak v bolnico in potem vse pade na ramena tudi tistih, ki so spoštovali ukrepe. Res pa je, da je večina bolnikov v bolnišnicah Neslovencev, ki se nočejo cepiti ali naokrog letajo s ponarejenimi dokumenti.” Država bi po njegovo morala poseči s kontrolo teh cepilnih dokazov.

Nihče več ne priznava avtoritete
Na vprašanje, ali bi morala vlada uvesti nazaj brezplačno testiranje, je Krivec odgovoril, da je vsak ukrep, za katerega bo stroka ocenila, da pripomore k temu, da se epidemija zmanjša oziroma se čim prej odpravi, je lahko smiseln. Najprej pa je potrebno, da se pričen striktno upoštevati PCT pogojev, da se na določenih masovnih prireditvah to spoštuje na prav način. Prav tako tudi v lokalih, javnih in zasebnih objektih, tovarnah itd. “Ne vem, zakaj smo Slovenci vedno tako trmasti, da moramo najprej sami poizkusiti neko grenkobo in kasneje šele spoštujemo ukrepe, očitno starejši narodi z daljšo dobo demokracijo razumejo, da so nekatere stvari pomembne tudi, če niso ravno v skladu s človekovimi pravicami, kot si jih nekdo sam pri sebi postavi. Ta prioriteta ni odvisna samo od posameznika, ampak od družbe. Upam, da bomo kot družba to razumeli in to udejanjili, kot je to potrebno.”

Danijel Krivec, SDS (Foto: Nova24TV)

Po mnenju Periča smo se znašli v neki psihološki krizi, ko rešujemo situacijo pandemije. V vsaki taki primerljivi situaciji smo v podobni situaciji, kot če bi bili v neki vojni. Pa če si to priznamo ali ne. “Razlika je samo v tem, da sovražnika ne vidimo, nam pa ta naredi ogromno škode, povzroči veliko težav in zahteva ogromno žrtev. Vsako tako situacijo lahko rešimo tako, da se poenotimo in da smo solidarni ter  upoštevamo preproste ukrepe. Skrbi me trend v Sloveniji, da nihče v Sloveniji ne predstavlja več avtoritete. Ne predsednik republike, ne strokovnjaki. Na koncu vse postavimo pod vprašaj in postanemo sami tisti, ki sodimo, kaj bo učinkovalo in kaj ne bo.” Taka situacija nas po besedah Periča pripelje v trenutne razmere, ampak bomo ostali optimisti in se zanesli na državljanke in državljane, da bodo upoštevali ukrepe, pravi. “Žal nam je za tiste, ki to počnejo že ves čas. Nekateri preprosto ne želijo ničesar upoštevati.”

Težavo predstavlja kaznovalna politika
Po besedah Jelinčiča v Sloveniji težavo predstavlja kaznovalna politika. Inšpektorji namreč hodijo naokrog in tudi če delijo listke z kaznimi, na sodišču ti listki padejo.  “To je deviantnost prve vrste, deviantnost sodnega in tožilskega sistema. Kazen mora namreč doseči vzgojno mero in mora biti plačana. Če kazen ni plačana, so potrebne dodatne sankcije. Pri kontroli, kdo je cepljen in kdo ni, je potrebno postopati resno. Inšpektorji sami pravijo, kaj pomaga, če nekoga oglobim, če potem vse skupaj ne bo nič in bo padlo na sodišču.” Striktno se je potrebno držati tega, kar vlada zahteva in za primerjavo navedel sosednjo Italijo. “V Trstu so bili protesti in tamkajšnje ustavno sodišče je prepovedalo takšne proteste. Pri nas pa se ustavno sodišče ukvarja z vsemi marginalnimi zadevami, da bi pa naredili državotvorno stvar, tega pa ne zmorejo.”

Zmago Jelinčič, SNS (Foto: Nova24TV)

Pavlin je poudaril, da je v boju zoper epidemijo potrebno striktno upoštevanje PCT-pogoja. “Predvsem za tiste dejavnosti, ki so bile v času epidemije v spomladanskem in zimskem času zaprte, bi bilo potrebno to striktno zahtevati. Če se ne upošteva PCT-pogoja, je potrebno take lokale zapreti. Trenutno ni za pričakovati, da se bo vlada odločila za zapiranje.” Spomnil pa je, da je bilo zaprtje v času pojava angleškega seva virusa pred velikonočnimi prazniki, učinkovito. Poudaril pa je, da če bi se odločili za zaprtje bi bili osamelec, druge evropske države (Avstrija, Nemčija itd.) so se namreč odločile za zaostrovanje ukrepov. “Sčasoma bodo verjetno prešli na PC pogoj. Mislim, da je to edino pravilno. Vemo, da je ustavno sodišče izvajanje nekaterih odlokov Zakona o nalezljivih boleznih zadržalo. V ločenem mnenju je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez zapisal, da če bi ustavno sodišče o teh odlokih in njihovi veljavnosti odločalo v času, ko so odloki veljali (spomladi 2020) jih zagotovo ne bi razveljavilo, ker bi sledilo višji ustavni vrednoti- zaščita zdravja in življenja ljudi.”

KUL-ovci, ki se niti usedli še niso za skupno mizo, pa so že sprti
V luči ugodnih gospodarskih kazalnikov je Perič na vprašanje, kdo so tisti, ki protestirajo ob sredah in petkih, dejal, da si je težko pojasniti, kaj je tisto, kar te ljudi muči. “Če gledamo z gospodarskega aspekta (z vidika standarda, prihodkov) je to nekoliko težko razumeti. Potrebno je upoštevati psihološki moment, ki je večkrat ustvarjen tudi s strani dela medijev. Kljub temu, da je bila epidemija, se je veliko strani premaknilo naprej.” Vlada in koalicija po besedah Periča deluje kot uigrana ekipa in to kljub temu, da imamo idejno gledano drugačne poglede na svet.

“Usedemo se in poiščemo skupno rešitev. Ko gremo skozi vrata, ni več nobenih težav. Na drugi strani vidimo KUL-ovce, ki se niti usedli še niso za skupno mizo, pa so že sprti. Se medsebojno prerivajo. Vidim tukaj ogromne potencial, ki ga ima vlada in Slovenija kot taka.” Lep prikaz so občine, ki so bile dolgo časa na dieti, sedaj pa se ogromno dogaja na lokalnem nivoju. Vodja poslanske skupine SMC je spomnil, da so v prejšnji vladi seje trajale pet minut. “Če toliko energije vložiš v iskanje rešitev, potem normalno, da rešitev ne bo. Lepo govoriti pa zna čisto vsak”.  Ob primerjavi obeh vlad je rekel, da v tej vlada visoka stopnja operativnosti in dialog (pogovor z prav vsemi deležniki- ni pomembno denimo politična pripadnost županov).

Krivec je spomnil, da so se protesti že začeli še preden je nastopila nova vlada. Vršili so se pritiski na partnerje. Prepričan je, da tukaj ni naključij. “Juriš se sedaj odvija praktično na vseh frontah. Lahko se vprašamo zakaj. Mislim, da je ena od pomembnih stvari pogača, ki je bila izpogajana v pogajanjih na evropskem parketu.” Slovenija bo namreč v naslednji letih dobila veliko denarja, ki bo omogočil razvoj. V nos jim gre ker je vlada operativna, pragmatična in ne izbira, kdo je levi, kdo desni. Vlada namreč poskuša razvijati celotno Slovenijo. Z delom vlade in ministrov so po besedah Pavlina zadovoljni tudi v NSi. “To kar levici ni uspelo v času številnih vlad na področju oskrbe starejših, smo drago plačali. Ta koalicija je že uspela zagotoviti denar za izgradnjo petih domov za ostarele, povečalo se je število postelj za oskrbo starejših, tudi na področju infrastrukture je prišlo do številnih premikov. Ponosni smo na dosežke. Zaradi pompoznih objav v medijih glede protestov, dosežki vlade niso v dovoljšni meri predstavljeni v slovenski javnosti,” je zatrdil Pavlin.

V KUL po besedah Krivca kalkulirajo pri vsakem glasovanju. “Ko potekajo tajna glasovanja, poslance v celoti umaknejo, kar pomeni, da niti svojim ne zaupajo v celoti. Takšnih manevrov v preteklosti ni bilo veliko, s tem pa sporočajo, da niso tako povezani, kot bi se radi predstavili,” je med drugim v soočenju poudaril vodja poslanske skupine SDS.

Nina Žoher