fbpx

[Video] Laži osrednjih medijev o hitrih testih razkrinkala akademika Sašo Dolenc in Zarja Muršič!

Foto: EPA

Večinski mediji naklonjeni tranzicijski levici hočejo na vsak način prepričati slovensko javnost, da je z nakupom hitrih testov podjetja Majbert Pharm nekaj hudo narobe. Vsak dan poslušamo pritožbe enih in drugih zdravstvenih “strokovnjakov” levega političnega spektra o nekvalitetnih testih. Sedaj sta jim usta zaprla znanstvenika Sašo Dolenc in Zarja Muršič. V nadaljevanju oba razložita, v čem je bistvena prednost uporabe hitrih testov pri zajezitvi epidemije koronavirusa.

Znanstvenika Sašo Dolenc in Zarja Muršič sta se odločila, da na enostaven način razložita, zakaj so potrebni hitri testi. Dolenc uvodoma pojasni, da s hitrimi testi preverjamo, ali je v nekom prisotna razmeroma velika koncentracija živega virusa. Znanstvenik zagotavlja, da hitri test dokaj hitro zazna prisotnost velike koncentracije živega virusa. Svojo učinkovitost dokazuje pri dokaj zanesljivi potrditvi virusa pri osebi, ki ima veliko virusnih delcev. “Ta oseba je najverjetneje takrat, ko je pozitivna na hitrem testu, tudi močno kužna. Hitri testi so manj učinkoviti pri osebah, ki imajo v sebi majhno koncentracijo virusa,” razloži Dolenc.

Pri osebah, ki so morda še v zgodnjih fazah razvoja okužbe, lahko PCR test že zazna virusno dednino, “hitri test pa bo še negativen. Do razlike med rezultatoma obeh testov pride zato, ker se virus v teh osebah še ni dovolj namnožil, da bi ga hitri test lahko zaznal,” zapiše Dolenc. Vendar to hkrati pomeni, da imajo te osebe v sebi v tistem trenutku še malo virusa, zato so za druge v okolici takrat tudi manj kužne. “Hitre teste je smiselno uporabljati za zaznavanje oseb, ki imajo v sebi veliko virusa in so zato nevarni za okolico,” sporoča urednik znanstvene revije  Kvadabra.

Zapis Saše Dolenca. (Foto: Facebook)

Hitri testi pomagajo prepoznati in osamiti osebe, da ne hodijo okoli in raznašajo virusa
V nadaljevanju pove, da s hitrimi testi lahko hitro prepoznamo in osamimo osebe, da ne hodijo okoli in raznašajo virusa. V medijih se je pojavljala interpretacija, da so kupljeni kitajski hitri testi slabi, ker med zdravo populacijo brez simptomov ne zaznajo vseh, v katerih je že prisoten virus. Dolenc v nadaljevanju opozarja, da so zaznali le približno polovico tistih, ki bi bili v istem trenutku že pozitivni na PCR testu.

“Ampak to je nekaj, kar je povsem pričakovano in razumljivo. Če bi bili hitri testi enako dobri tudi pri zaznavanju manjših količin virusa, kar je kvaliteta PCR testov, bi povsod uporabljali samo hitre teste, saj so cenejši in hitrejši,” opozarja Dolenc. Iz objavljene študije zato ne moremo sklepati, da je država kupila slabe teste, kot poročajo nekateri mediji. Problem je bolj v tem, da strategija testiranja s hitrimi testi ni bila prav dobro javno pojasnjena.

Hitri testi manj občutljivi od PCR testov
Besede svojega stanovskega kolega je podprla tudi sodelavka Zarja Muršič. Sama zagotavlja, da brez hitrih testov, ostalih brez simptomov ne bi testirali. “Tudi če ujamemo le polovico asimptomatskih oseb, je to več, kot bi jih brez uporabe hitrih testov,” zapiše Muršičeva. Opozarja, da se večino testiranj udeležijo ljudje z blagimi simptomi.

Prednost hitrih testov je, da so manj občutljivi od PCR testov, a to lahko nadomestimo s hitro pridobljenimi rezultati in večkrat ponovljenim testiranjem istih oseb. Uspešnost hitrih testov je zaznati pri kužnih osebah “in ravno to želimo poiskati ter jim omogočiti varno izolacijo. Ko te osebe nimajo več stikov, ne more prihajati do prenosa virusa. Tako uspešno prekinemo verigo širjenja.”

V nadaljevanju izpostavi, da imajo hitri testi, delež lažno pozitivnih, kar lahko rešimo tako, da se po hitrem testiranju uporabi še drugačen antigenski test ali pa PCR test. Oba pa zagotavljata veljavnost prvega rezultata. Uporaba hitrih testov je smiselna pri ljudeh, ki imajo tedensko veliko stikov z različnimi ljudmi. “Predvsem smiselna je redna uporaba v podjetjih, šolah in v podobnih kontekstih. Pri ranljivih skupinah (DSO) in v kontekstih diagnostike za bolnišnično obravnavo se je potrebno zanašati na zlati standard – PCR teste.”

Prave asimptomatske osebe, ki ne kažejo simptomov skozi celotno obdobje, ko bi prisotnost virusa lahko zaznali s PCR testom, naj bi virus širile manj kot tiste v predsimptomatskem obdobju in tiste s simptomi. Vseeno jih s PCR testiranjem, usmerjenim predvsem v simptomatske osebe, ne zaznajo in zato živijo svoje vsakdanje življenje in imajo v tem času lahko tudi veliko stikov, s čemer se verjetnost prenosa poviša. “S hitrimi presejalnimi testi lahko polovico teh oseb zaznamo, na PCR test pa sploh ne bi prišle,” pove Muršičeva.

Podjetje Mikro+Polo zaslužiti na račun slovenskih davkoplačevalcev
Na koncu svojega zapisa opozori na večinsko medijsko histerijo. “Tudi “slabi”, manj zanesljivi, a hitri in cenejši testi so lahko ob pravilni in usmerjeni strategiji, ključni igralec v tekmi, kako prehiteti koronavirus,” opiše prednosti hitrega testiranja članica ekipe Sledilnik za covid-19.

Ob koncu še doda, da so na verifikaciji, ki so jo opravili pri NLZOH, za brezsimptomatske osebe pravilno odkrili 542 resnično negativnih primerov. Po njenih besedah se je težava pojavila le pri osemnajstih pozitivnih, od katerih so jih odkrili le osem. Če bi bili to podatki iz vsakodnevnega testiranja, “teh 560 oseb sploh ne bi testirali in ne bi zaznali osmih pozitivnih primerov. Poleg tega se hitrega testiranja verjetno udeležijo tudi osebe z blagimi znaki Covid-19. Hitri testi so torej še ena rezina sira,” zaključi Muršičeva.

V našem mediju smo razkrili zgodbo, kako je hotelo drugo uvrščeno podjetje MIKRO + POLO na lahek način zaslužiti vsaj milijon evrov v svojo korist. Ker jim načrt ni uspel, je potrebno na vso moč blatiti izbranega najcenejšega ponudnika. A prav medijska histerija okrog zmagovalca javnega razpisa glede hitrih testov dokazuje, da se zdravstveno dobaviteljska mafija ne bo odpovedala svojemu deležu. Na letni ravni prav ta združba, po besedah zdravnika Blaža Mrevljeta, slovenski proračun oklesti za več sto milijonov evrov.

Luka Perš