fbpx

[Video] Minister Koritnik: Zelo nenavadno je, da sindikati grozijo s stavko, ko se plače v javnem sektorju občutno povišujejo

foto: Nova24TV

“Ob tem, ko sindikati na eni strani zahtevajo višje plače, pa podatki, ki smo jih pripravili na ministrstvu za javno upravo, kažejo, da plače v javnem sektorju ves čas rastejo in pri nekaterih poklicnih skupinah se je povprečna plača povišala tudi za 50 odstotkov, pri nekaterih drugih bistveno manj, pri funkcionarjih, direktorjih skoraj nič in zelo nenavadno je, da groziš s stavko, ko se ti plače tako občutno povišujejo,” je dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik v tokratni oddaji Tema dneva.

Sindikat javnega sektorja je ministru Boštjanu Koritniku, ki je tudi vodja vladnih pogajanj, predstavil zahtevo po zvišanju vseh plač v javnem sektorju za šest plačnih razredov. Minister pravi, da bo zahteve posredoval vladi, se mu pa zdijo očitki sindikatov nenavadni, saj so se plače v javnem sektorju v zadnjih sedmih letih občutno zvišale, pojasni pa tudi, da enotni plačni sistem ne pomeni istočasno višanja plač v vseh poklicnih skupinah.

Gre za zahtevo, ki temelji na zavisti z drugo poklicno skupino
“Sindikat javnega sektorja je predlagal povišanje plač vsem javnim uslužbencem, torej vsem približno 185 tisočim, in sicer za šest plačnih razredov, kar pomeni, da bi realizacija takšnega predloga pomenila povišanje javnofinančnih izdatkov za približno 1,5 milijarde evrov,” je povedal Koritnik in dodal, da z vso odgovornostjo trdi, da so to pretirane in javnofinančno povsem nevzdržne zahteve. “Ob tem, ko sindikati na eni strani zahtevajo višje plače, pa podatki, ki smo jih pripravili na ministrstvu za javno upravo, kažejo, da plače v javnem sektorju ves čas rastejo in pri nekaterih poklicnih skupinah se je povprečna plača povišala tudi za 50 odstotkov, pri nekaterih drugih bistveno manj, pri funkcionarjih, direktorjih skoraj nič in zelo nenavadno je, da groziš s stavko, ko se ti plače tako občutno povišujejo,” je dejal minister in dodal, da “razlog za stavko ne more biti, da se plače v javnem sektorju ne bi dvigovale oziroma rastejo počasneje kot v gospodarstvu, ampak je lahko, glede na zahteve, samo to, da se bodo eni poklicni skupini zdravnikov začasno plače dvignile za 25 odstotkov”.

Enotni plačni sistem ni povezan z enotnim zvišanjem plač v vseh poklicnih skupinah
Medtem ko sindikati trdijo, da je z dvigom zdravniških plač prišlo do razpada enotnega plačnega sistema, minister pravi, da podatki iz ministrstva kažejo, da plače ne glede na enotni plačni sistem, rastejo različno, glede na posamezne poklicne skupine pri tem pa poudari, da “enotni plačni sistem ni povezan s tem, da plače enotno naraščajo vsem skupinam in reči, da dvig plače eni poklicni skupini pomeni razpad enotnega plačnega sistema, je ob tako različni rasti plač v zadnjih sedmih letih najmanj nenavadno”. Prav tako pa poudari, da zdravniki, na katere se sklicujejo vsi javni sindikati, niso tista poklicna skupina, ki bi se jim plače v tem obdobju najbolj povišale.

Temeljni izhodišči: večji delež plačila za uspešnost in vzdržnost javnih financ
Pogajanja z vlado so sicer v teku, vlada je odprla prostor za pogajanje o višjih plačah, hkrati pa tudi višjo povezanost plačila za delo z rezultati dela, kar pomeni, da bi bilo lahko doseženo celo do 100 odstotkov deleža variabilnega nagrajevanja ob osnovni plači, hkrati pa dopušča možnost začasnega znižanja plače javnemu uslužbencu ob nedoseganju rezultatov. Izhodišča so bila po besedah ministra sindikatu predstavljena, kot ključno sporočilo izhodišč pa je izpostavil, da morebitno povišanje plač ne sme ogroziti vzdržnosti javnih financ. Vlada bo po zaključku pogajanj sprejela odločitev, predstavljeni pa jim bodo tudi podatki o gibanju plač v javnem sektorju iz ministrstva za javno upravo, saj minister meni, da brez teh podatkov ni možno sprejeti odločitev, ki so tako občutljive za javne finance.

Zanimivo je, da sindikati očitkov o razpadu plačnega sistema niso sprožili takrat, ko so se plače ločeno dvigovale v šolstvu ali policiji,” je sklenil Koritnik.

Po dveh urah so že postavili ultimat
Sindikat naj bi že po dveh urah pogajanj postavil ultimat, da mora vlada svojo odločitev sprejeti do prihodnjega torka do 15. ure, kar pa minister ocenjuje kot “nenavadno, da nekdo že v začetku postavi ultimat, razen če pogajanj ne želiš, ker je interes stavkanja v predvolilnem času”, je dejal in povedal, da je sindikate opozoril, da so predlogi zahtevni in da vlada mora o tem razpravljati, ob tem pa jih je prosil, naj tudi datume prilagodijo. Povedal pa je tudi, da sindikati niso namignili, da bi stavko odpoklicali, tudi če vlada sprejme odločitev do torka, minister pričakuje, da bo o tem tekla razprava na četrtkovi seji in verjame, da si sindikati dejansko želijo odgovora vlade, ker so stavke že napovedane.

Tanja Brkić