fbpx

[Video] Na strateškem forumu Bled postavljeni temelji za rast in razcvet srednjeevropskega vlaka – naslednjega vlaka za rast celotne Evropske unije!

Photo: Government of the Republic of Slovenia

Na Bledu se je v ponedeljek pričel 15. Blejski strateški forum. Program se je pričel s poslovnim zajtrkom Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da se bo svet iz koronavirusne krize najlažje izvil s sodelovanjem gospodarstva, civilne družbe in znanosti. Potekal pa je tudi panel zunanjih ministrov na katerem so se sogovorniki strinjali, da bo v prihodnjih mesecih ključna obnova gospodarstev, ki jih je pandemija covid-19 močno prizadela. Nekateri so se zavzeli za olajšanje postopkov in pravil Evropske unije na področju gospodarstva, drugi pa za večjo povezanost v Uniji.

Na Blejskem strateškem forumu se je zbralo kar 8 predsednikov vlad, kar predstavlja največjo zasedbo visokih državnikov v zgodovini Blejskega strateškega foruma. Foruma so se udeležili srbski predsednik Aleksandar Vučić, italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte, hrvaški premier Andrej Plenković, češki premier Andrej Babiš, bolgarski premier Bojko Borisov, madžarski premier Viktor Orban, poljski premier Mateusz Morawiecki in slovenski premier Janez Janša.

Voditelji so v veliki debati spregovorili o boju proti koronavirusu in o Evropi po koronakrizi. Predsednik naše vlade vidi prihodnost Evrope v novi vzhajajoči moči srednjeevropskih držav. “To bo čas, ko bo Evropa iskala novo ravnovesje. Novo ravnovesje moči. Vsi vemo, da to ravnovesje zelo potrebujemo. Sam osebno vidim srednjeevropske države kot ključne igralke te igre,” je zatrdil Janša. Madžarski premier Orban je prepričan, da bo morala Evropa definirati svojo geostrateško pozicijo, zaenkrat igro namreč vodita Kitajska in ZDA.

Odločevalki sta Kitajska in ZDA
“Še vedno ne vemo, kje je naše mesto v svetovnem gospodarstvu,” je izpostavil Orban in dodal, da Evropejci težko razumejo, da nismo več odločevalci. “Odločevalki sta Kitajska in ZDA, to pa zato, ker se znanstvene raziskave opravljajo primarno v vojaške namene. Ker nimamo evropske vojske, nimamo tudi tehnologije, da bi bili v samem vrhu tehnološkega napredka. Zato mora Evropa razumeti, da ne igramo v prvi ligi, da nismo odločevalci. Imamo drugačen status, moramo pa se dogovoriti kakšen je ta status in kakšne posledice prinaša.” 

Foto: Vlada RS

Na forumu je bila prisotna tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki pravi da tako močne in hitre reakcije držav na krizo ne pomni. Na tiste državnike, ki so reagirali hitro, smo lahko ponosni, pravi. “Želim, da so ljudje ponosni na ta neverjeten odziv. Brez tega odziva bi beležili ogromno število bankrotov, ki bi v današnjem času pomenili že skoraj strukturno brezposelnost.”  

Na začetku krize ni bilo solidarnosti
Danes vsi govorijo, kako je evropska solidarnost rešila naš kontinent pred korona krizo, a nekateri voditelji so bili jasni: na začetku krize ni bilo nobene solidarnosti. Vsaka država se je odzvala po svoje, Evropa pa je samo tiho gledala. Po besedah bolgarskega premiera smo se v mesecu marcu pogovarjali o zelenih koridorjih za tovorni promet. “Pogovarjali smo se, kdo bo prvi zaprl meje. Vsaka država je reševala sama sebe.” Orban je prav tako dejal, da je velikokrat problematična bruseljska birokracija, ki deluje prepočasi. Evropski voditelji najdejo rešitve hitreje kot vsa birokratska navlaka v Bruslju. “Če želite iskati krivca za to, da ne najdemo pravih odgovorov na krizo, se ta ne skriva v prestolnicah držav članic, pač pa v Bruslju,” je dejal Orban.

Žal se je debata zaradi provokativnih zbadanj povezovalca začela obračati v smer spoštovanja prava in evropskih vrednot, kljub temu, da je bil forum namenjen debati o covidu-19. Premier Orban je jasno zatrdil, da se srednjeeveropske in vzhodnoevropske države ne odpovedujejo evropskim vrednotam. Želijo le, da lahko svojo politično filozofijo uveljavijo v liberaliziranem svetu, kjer naj bi morali vsi misliti enako, politično korektno. “Nočemo priznati samo enega političnega koncepta, ki mora biti univerzalno spoštovan. Ker mi nimamo liberalnega pogleda na svet, pač pa krščansko-demokratičnega. In ne gre za dnevno politiko, ampak bolj za politično filozofijo.”

Orbanu so pritrdili tudi drugi voditelji, ki so izpostavili dvoličnost zahodnih in levičarskih politikov. Poljski predsednik vlade Morawiecki je glede svobode govora in medijev zatrdil, da ima na Poljskem kar 80 odstotkov medijev v lasti opozicija. “Ne vem, če so lahko mediji pri nas še bolj svobodni. Potem je tu svoboda do zbiranja in protestov. Vidim kaj se dogaja na zahodu Evrope, ko policija protestnike brutalno pretepa in temu pravijo demokracija in vse je dobro. Ko pa so mirni protesti v Pragi, Varšavi in Budimpešti je vse narobe. Zato bodite prosim bolj objektivni in pravični ter navajajte dejstva.” Debato je prekinil češki predsednik vlade Babiš, ki je voditelju dejal, da naj sprašuje o temah, ki so pomembne za forum. “Sem sem prišel, ker so mi kolegi povedali, da bomo govorili o Evropi po covidu in Brexitu. Nisem prišel sem, da bi razpravljali o višegrajski skupini in o vladavini prava. Ne vem kdo ste, vem pa da vaša vprašanja temeljijo na lažnih novicah Guardiana in Spiegla. In to so časopisi uperjeni proti višegrajski skupini.” 

Foto: Vlada RS

Na koncu so voditelji le dobili možnost povedati, kaj je potrebno storiti z Evropo v prihajajočih mesecih. Predsednik poljske vlade meni, da mora Zahodna Evropa sprejeti vlogo srednjeevropskih držav. “Pustimo srednjeevrospkemu vlaku in motorju, da rasteta in cvetita, saj je to lahko naslednji vlak za rast celotne Evropske unije. Gre nam dobro, kot ste lahko slišali. Pustite nam, da opravimo svoje delo.” Orban je v treh točkah povzel svoje prepričanje, kaj mora Evropa narediti v nadaljevanju, če želi ostati močna. “Prvič, vzpostaviti moramo skupno obrambno silo. Drugič, razširiti moramo EU in dokončati varnostno strukturo s sprejetjem Srbije v Unijo. Tretjič, vzpostaviti moramo kompetitivno gospodarsko okolje v srednjeevropskih državah. To so tri strateške točke za prihodnost Evrope,” je poudaril.

V popoldanskem delu strateškega foruma se je premier Janša sešel še s tujimi državniki na bilateralnih srečanjih. Odzivi kažejo, da se Slovenija po letih diplomatske osamitve, spet vrača v osrčje evropske diplomacije. Gre za zmago slovenske vlade in zunanjega ministra Anžeta Logarja, saj smo spet postavljeni v osrčje koalicije za boljšo prihodnost celotne Evrope.

Več je  tistega, kar nas združuje, kot pa tistega kar nas ločuje
Na forumu je spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pozval h krepitvi enotnosti Evropske unije, še zlasti po pandemiji covid-19. Vendar pa to po njegovem mnenju ne potrebuje sprememb temeljnih usmeritev slovenske zunanje politike. Izpostavil je šest prioritetnih področij, ki bi jih Slovenija morala krepiti v teh težkih časih: “Prvič, multikulturalizem. Drugič, aktivno sodelovanje v Evropski uniji in zvezi Nato. Tretjič, poglabljanje transatlantskega partnerstva. Četrtič, negovanje dobrih medsosedskih odnosov. Petič, mirno reševanje vseh sporov. In nenazadnje, splošno zavzemanje za svetovni mir in varnost.”

Foto: Predsednik RS

Pahor želi, da Slovenija obstane med tistimi državami, ki so nosilec evropskega združevanja in nosilec evropskih vrednot ter, da je slišana. “Slovenija želi biti v središču bolj povezane, razvite in razširjene Evropske unije. Kar pravim je, da morajo osnovne smernice slovenske, evropske in zunanje politike ostati pomembne tudi v obdobju po epidemiji.” Pahor je nato spregovoril o delitvah, ki se pojavljajo v zadnjem desetletju. Evropa se zdi razdeljena na zahodni in vzhodni del, na severni in na južni. Iščemo razlike med narodi in kulturami, namesto da bi iskali skupne točke, ki nas vse definirajo kot Evropejce.

“Kljub našim razlikam verjamem, da je več tistega, kar nas združuje, kot pa tistega kar nas ločuje,” je prepričan Pahor. Meni, da se je potrebno upreti smeri, ki nas pelje v medsebojne spore, saj smo skupaj močnejši. Evropa mora doživeti novo obdobje konsolidacije, novo obdobje združevanja. “Zdi se, da je želja po iskanju razlik med nami večja od volje, da bi prešli medsebojne razlike. Temu toku se moramo upreti.” Predstavil je tudi slovensko videnje Evropske unije. Za nas, pravi Pahor, je Evropa družina narodov. S tem se pridružuje mnenju, da ima vsaka država svojo kulturo, svoj jezik in svojo suverenost. Skupni imenovalci pa nas združujejo v evropsko skupnost.

Nina Žoher