fbpx

[Video] Poslanec Logar opozarja na pretirano potratno koalicijsko pogodbo, ki ni finančno ovrednotena: Kašče praznijo, namesto polnijo, pri tem pa ne povedo, koliko nas bo njihova zapravljivost stala!

Foto: STA

Zapisano v koalicijski pogodbi naj se natančno finančno ovrednoti zato, da bomo vsi, ki ustvarjamo v tej državi, natančno vedeli, koliko nas bo država v prihajajočem mandatu stala oziroma koliko bo po štirih letih mandata vlade Marjana Šarca naša država dražja ali cenejša. “Obljub v koalicijski pogodbi je veliko, niso pa ovrednotene,” opozarja poslanec dr. Anže Logar in dodaja, da bo naša država po oceni fiskalnega sveta, po koncu mandata vlade Marjana Šarca, za davkoplačevalce dražja med 17 in 30 odstotkov.

Poslanec SDS dr. Anže Logar je na novinarski konferenci predstavil zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali finančne posledice ukrepov, dogovorjenih v koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022. “V SDS smo koalicijsko pogodbo, ki je temelj delovanja vsake vlade in ki nakazuje prioritete vlade v prihodnjem mandatu, resno prebrali,” je uvodoma dejal dr. Logar. Ob tem je dodal, da je bil odziv tistih, ki največ prispevajo k slovenskemu BDP, na koalicijsko pogodbo zelo glasen, z opozorili na bojazni, ki se v gospodarstvu porajajo v zvezi z novo koalicijsko pogodbo.

“Glede na to, da koalicijska pogodba prikazuje cilje vlade, in ker cilji vlade pomenijo tudi neke javnofinančne posledice, smo se v SDS odločili, da vložimo zahtevo za nujno sejo komisije za nadzor javnih financ, saj je naša želja, da se zapisano v koalicijski pogodbi natančno ovrednoti, to pa zato, da bomo vsi, ki ustvarjamo v tej državi, natančno vedeli, koliko nas bo država v prihajajočem mandatu stala oziroma koliko bo po štirih letih mandata te vlade naša država dražja ali cenejša,” je dejal dr. Logar in pri tem spomnil, da je minister Andrej Bertoncelj na zaslišanju pred poslanci dejal, da ni sodeloval pri sestavljanju koalicijske pogodbe in da ni neposredno seznanjen s sredstvi, ki jih ukrepi, predstavljeni v pogodbi, pomenijo za davkoplačevalce in celotno gospodarstvo v prihajajočem mandatu. Oceno javnofinančnih posledic v zvezi z  ukrepi iz koalicijske pogodbe je podal tudi fiskalni svet.

Dosledno izvajanje koalicijske pogodbe pomeni kršenje ustave
Fiskalni svet je, tako dr. Logar, opozoril na možna tveganja, ki jih ima izvajanje koalicijske pogodbe, hkrati pa je zapisal, da dosledno izvajanje predvidenih ukrepov lahko znatno poslabša stanje javnih financ ter da osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatka sektorja država ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva. “To pa zadeva vsakega izmed nas. Če želimo ocenjevati delo vlade in če želimo, da je delo vlade čim bolj transparentno, potem moramo terjati odgovore ustvarjalcev slovenske prihodnosti, ki jih najdemo na Gregorčičevi 25,” je pojasnil dr. Logar.

Po besedah poslanca SDS je pomembna ugotovitev fiskalnega sveta tudi ta, da bi dosledno izvajanje koalicijske pogodbe pomenilo kršenje ustave. “Ker ne verjamem, da si koalicija prizadeva kršiti ustavo, je sklic te seje tudi neke vrste apel, s katerim želimo opozoriti, da mora vlada pri ustvarjanju pogojev v prihodnosti upoštevati ustavo,” je dejal poslanec SDS. Izrazil je upanje, da bo vlada sklic te seje razumela kot neke vrste pomoč oziroma kot sredstvo pogovora, kjer bodo sami podrobneje obrazložili, kaj so s posameznimi ukrepi v koalicijski pogodbi mislili.

Po koncu mandata bo država dražja do 30 odstotkov
Po mnenju poslanca Logarja je v koalicijski pogodbi še cela vrsta nedorečenosti in ukrepov, ki imajo znatne javnofinančne učinke in so navedeni tako splošno, da tudi fiskalni svet ni mogel neposredno ugotoviti vpliva na finančno vzdržnost, a že po sedaj relativno katastrofični oceni fiskalnega sveta dodajanje ukrepov pomeni le še večje breme za javne finance. Dodal je še, da če sledimo ugotovitvam fiskalnega sveta, bo naša država po koncu mandata vlade Marjana Šarca za davkoplačevalce dražja med 17 in 30 odstotkov. Poslanec je nato povprašal, ali si kdo predstavlja vlado, ki bo sledila vladi Marjana Šarca in ki bo morala zagotavljati finančno vzdržnost ob 20 odstotkov dražji državi? Temelj rasti izdatkov države mora biti vezan na sposobnost države, to pa pomeni glede na moč gospodarstva, gospodarsko rast in dodano vrednost tistih, ki v državi ustvarjajo, je prepričan poslanec.

Vlada bo na podlagi te razprave javnosti lahko povedala, kaj bo izvedla in kaj bo morda odložila na kak drug ugodnejši trenutek. Zato po besedah dr. Logarja v sklepu predlagajo tudi poziv Vladi RS, da v roku 30 dni od dneva sprejetja tega sklepa izračuna finančne učinke vseh ukrepov iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022, in sicer z vidika vseh deležnikov – javne finance, gospodarstvo, zaposleni, državljani in drugi. Ukrepe, ki jih ni možno kvantificirano oceniti, pa Vlada RS najprej vsebinsko in terminsko doreče in na tej osnovi opravi oceno finančnih posledic. Kot drugi sklep pa v SDS predlagajo, da komisija za nadzor javnih financ Vlado RS pozove, da se v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa vsebinsko opredeli do ugotovitev fiskalnega sveta, ki so vsebovane v dokumentu Ocena javnofinančnih in makroekonomskih posledic Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022. Svojo opredelitev, ki mora biti pisna, Vlada RS pošlje komisiji za nadzor javnih financ in fiskalnemu svetu.

“Ker ocena fiskalnega sveta ni bila podana po neki zakonodajni proceduri, se vlada najbrž sama po sebi ne bi opredelila do te ocene, menim pa, da bi se morala,” je še dejal dr. Logar.

Kaščo praznijo, namesto polnijo
V nadaljevanju je dr. Logar v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnil, da je fiskalni svet iz svoje ocene o javnofinančnih učinkih izpustil nekatere zadeve iz koalicijske pogodbe, kot na primer povečanje sredstev za javni sektor, prav tako ni ovrednoteno zagotavljanje virov financiranja tega povečanja, ni ovrednoteno financiranje krepitve gradbeništva, ni ovrednotena podvojitev sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, ni ovrednotena širitev kroga upravičencev do socialnih transferjev in varstvenega dodatka ipd. Obljub v koalicijski pogodbi je veliko, niso pa ovrednotene, zato tudi fiskalni svet ni mogel niti časovno niti vrednostno oceniti teh stvari, je pojasnil dr. Logar. Ob tem je še dodal, da aktualno vlado sestavljajo stranke, ki so v času gospodarske rasti v letih 2004–2008 nenehno govorile, da je treba kaščo polniti s sredstvi za slabe čase. “Sedaj imamo čas gospodarske rasti in koalicijska pogodba pravi, da bo kašče odprla ter vse razdala. Smo torej v nekem nenavadnem času, ko tisti, ki so zagovarjali drugačno politiko pred 10 leti, počnejo to, proti čemur so se takrat narativno borili,” je dejal dr. Logar in dodal, da upa, da bodo to razpravo v koaliciji sprejeli kot dobronameren predlog, da uvidijo, da zapisi v koalicijski pogodbi niso tako enostavno uresničljivi, kot bi se morda komu zdeli.

C. Š.