fbpx

[Video] Predlagatelji referenduma o demografskem skladu pogoreli

Foto: STA

Državni zbor je danes zavrnil zahtevo opozicije, naj se o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Lukom Mescem je namreč marca vložila Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, v katerem očitajo Vladi RS, da želi s sprejetjem Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, netransparentno, brez socialnega dialoga in brez javne razprave zagotoviti centralizacijo lastništva in upravljanje državnega premoženja. Predlagatelji posvetovalnega referenduma v svojem predlogu močno zavajajo, kar na žalost postaja stalna praksa trenutne opozicije v Državnem zboru RS. 

Na 75. izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je v imenu poslanske skupine SDS poudarila, da se razlog, zakaj razpis posvetovalnega referenduma ni dopusten, v samem izhodišču naslanja tudi na mnenje Zakonodajne pravne službe Državnega zbora. Ta je namreč v svojem mnenju jasno in nedvoumno zapisala, da je ena izmed bistvenih zahtev za razpis referenduma, nedvoumno in popolnoma jasno referendumsko vprašanje, saj lahko volivec le tako jasno in brez vsakega dvoma o tem, zakaj pravzaprav oddaja svoj glas in izrazi svojo pravico glasovanja.

Predlagatelji se izrekajo tudi glede politike vlade Janeza Janše
Volivci se namreč pri posvetovalnem referendumu predhodno izjasnijo o posameznem jasno izraženem vprašanju, ne pa o pravnem aktu, kar so predlagatelji predloga dejansko zapisali v prvem delu referendumskega vprašanja. Še bolj zavajajoč pa je po besedah Lep Šimenkove drugi del referendumskega vprašanja, v katerem se predlagatelji predloga izrekajo o politiki vlade Janeza Janše.

Zakonodajno pravna služba je izpostavila, da je predlagano referendumsko vprašanje v drugem delu nejasno in zavajajoče, zaradi česar kot takšno ne sme biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma. Pri tem pa je nemogoče mimo dejstva, da je z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, leta 2013 oz. 2014, prišlo do zaveze, da se bo uredilo delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada. To v praksi pomeni, da koalicija izpolnjuje tisto, k čemur so bile prejšnje vlade zavezane. Več kot očitno pa je, da tega nikoli nikoli niso bile sposobne realizirati.

Poglobljena razprava poteka že vse od leta 2013
Poslanka Lep Šimenko je izpostavila, da predlagatelji predloga za razpis posvetovalnega referenduma, v svojem predlogu močno zavajajo. To pa postaja stalna praksa v državnem zboru RS. Med očitki za predlagan referendum glede Zakona o nacionalnem demografskem skladu se nahaja navedba, da je bil zakon v DZ poslan brez poglobljene javne razprave in brez usklajevanja v Ekonomsko socialnem svetu. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo v zadnjih let vloženih že več različnih zakonov različnih predlagateljev, s katerimi so želele posamezne poslanske skupine urediti to področje. To pa pomeni, da poglobljena razprava poteka že vse od leta 2013. Prav tako ne drži, da člani ESS niso imeli možnost sodelovati pri oblikovanju samega predloga zakona.

Predlog zakona je bil prvič predstavljen na seji dne 5. oktobra 2020, potem pa še na več naslednjih sejah ESS ter delovnih sestankih, katerih pa se predstavniki sindikatov večkrat niso udeležili, oziroma so jih enostransko zapustili. To pa razkriva, kakšen je njihov resnični interes za skupno dobro naše države. “Hkrati z omenjenimi predstavitvami, so le te potekale tudi v okvirih raznih okroglih miz, predlog zakona pa je bil podprt tudi na seji Državnega sveta. Dodatno so bili v čim večji možni meri pri obravnavi v DZ upoštevani tudi vsi dobri in smiselni predlogi najrazličnejših deležnikov. Trditev predlagateljev predloga za razpis posvetovalnega referenduma, da Nacionalni demografski sklad ne rešuje problema financiranja pokojnin ter ne bo imel pozitivnih učinkov na prihodke pokojninske blagajne in same višine pokojnin, so neresnične in izrečene brez vsakršnih resnih osnov, ter zavajajoče,” je poudarila poslanka SDS.

“Trditev, da se z zakonom ne bo rešilo problema financiranja pokojnin, postavlja predpostavko, ki v tem primeru ni pravno relevantna,” navaja poslanka Lep Šimenkova, saj je to področje urejeno v ZPIZ. Zakon o nacionalnem demografskem skladu ne predstavlja glavnega vira financiranja pokojnin, je pa dodatni vir financiranja. Iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016  je razvidno, da ustanovitev rezervnega demografskega sklada ne sme predstavljati izgovora za nespreminjanje pokojninskega sistema v bodeče, hkrati pa mora biti namen demografskega sklada pokojninski sistem zgolj razbremeniti. To v praksi pomeni, da višine pokojnin niso bile nikoli predmet Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Pomeni pa, da predlog zakona sega v področje sofinanciranja rednega izplačevanja pokojnin. Prav tako se dodatno v zakonu o nacionalnem demografskem skladu daje poudarek na sofinanciranje politike skrbi za starejše in družinske politike.

Suzana Lep Šimenko (foto: STA).

Gre za jasen napredek, saj ne bo imela besede le vlada
Glede na to, da predlagatelji predloga za razpis posvetovalnega referenduma navajajo, da bo Zakon o nacionalnem demografskem skladu povečeval možnosti za kadrovanje in privatizacijo, je potrebno omeniti, da zakonski predlog vsebuje enake rešitve v zvezi z zniževanjem deleža lastništva države pod 50 odstotkov, kot je to sedaj urejeno o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Prav tako se v okviru Zakona o nacionalnem demografskem skladu uvaja določba, na podlagi katere se lahko tudi naložbe, v katerih ima država manj kot 50 odstotkov lastništva, uvrsti med strateške. Po predlogu zakona bodo imeli možnost imenovanja nadzornikov Sklada tako Vlada, kot tudi DZ, dodatno pa še Mladinski svet Slovenije in Zveza društev upokojencev. Gre za jasen napredek proti zdajšnji ureditvi, ko vse nadzornike v potrditev DZ posreduje Vlada.

Predvsem opozicija je po besedah poslanke Lep Šimenko tista, ki bi si morala v zvezi s kadrovanjem v državnih podjetjih nastaviti ogledalo. Druga Janševa vlada je namreč pri sprejetju Zakona o SDH, v zakon vključila še določbo, po kateri je vsakokratna opozicija imela pravico do imenovanja enega nadzornega člana SDH. Kmalu potem, ko je prišla na oblast vlada Alenke Bratušek, je bila ta določba iz zakona umaknjena, kar pomeni, da od Vlade Alenke Bratušek naprej, vlada predlaga vse člane nadzornega sveta. Ni potrebno posebej poudariti, da Zakon o nacionalnem demografskem skladu pomeni jasen napredek pri upravljanju državne lastnine. S tem bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno, hkrati se bo lažje zasledovalo skupne poslovne cilje, dohodki iz teh naložb pa bodo namenjeni sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev ter izvajanju ukrepov družinske politike.

Predlagatelji predloga za razpis posvetovalnega referenduma v svoji obrazložitvi ponovno zavajajo slovensko javnost, hkrati pa se zavzemajo za podaljševanje trenutnega statusa razpršenosti upravljanja državnega premoženja, ki ne prinaša tistega, kar bi s tem premoženjem lahko ustvarili.” Predloga za razpis posvetovalnega referenduma v poslanski skupini SDS zato ne podpirajo, saj se zavzemajo za učinkovitejše gospodarjenje in za dodaten vir financiranja pokojninske blagajne.

Nina Žoher