fbpx

[Video] Predsednik vlade Janez Janša v Versaillesu: V Ukrajini se borijo tudi za Evropo

Foto: Vlada RS

Predsednik vlade Janez Janša se udeležuje neformalnega zasedanja Evropskega sveta v Versaillesu, kjer ga je sprejel francoski predsednik Emmanuel Macron. Premier zagovarja sankcije proti Rusiji in si želi, da bi čimprej lahko izključili ruske energente iz EU, saj meni, da bi to vplivalo na ruska stališča glede Ukrajine. Janša je izrazil upanje, da bo ruski narod, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih. “Posledice tega, kar se bo zgodilo v Ukrajini v eno ali drugo smer, bodo zaznamovale prihodnja leta ali desetletja EU, verjetno tudi globalnega sveta,” je dejal. 

Predsednik vlade Janez Janša se danes udeležuje neformalnega zasedanja Evropskega sveta, ki poteka v Versaillesu v Franciji. Voditelji in voditeljice bodo na srečanju razpravljali o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini in njenih posledicah ter o tem, kako okrepiti evropsko suverenost, zmanjšati odvisnost ter oblikovati nov model rasti in naložb.

Ob prihodu na srečanje je Janša spregovoril o nekaterih pomembnih temah tokratnega srečanja, kjer je glede ruske agresije proti Ukrajini dejal, da lahko pri tem ravnanju govorimo o vrsti zločinov proti človeštvu. Dejal je, da je Evropska unija danes pred dvema pomembnima odločitvama. “Prva je čimprejšnja izključitev ruskih energentov iz EU. Zagovarjamo predvsem zavezo, da to naredimo čim prej kot je mogoče. Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni,” je pojasnil.

https://twitter.com/vladaRS/status/1501976924872187905?s=20&t=gewgkyknfjk0FVC0vdc40Q

Dokument za strateško avtonomijo EU
Janša se zaveda, da to ni enostaven korak, a če se EU združi, če združimo moči, imamo nekaj zalog za turbulentne čase. “Potem je to mogoče v realnem času, torej v času, ko bo to še lahko vplivalo na ruska stališča do Ukrajine,” je poudaril premier. Enako pomembna stvar je po njegovih besedah perspektiva članstva Ukrajine v EU. “Tudi tu smo proti temu, da se govori o letnicah, če govorimo o tem čez deset let, to Ukrajincem nič ne pomeni,” je dejal  dodal, da mora Ukrajina imeti zagotovljeno članstvo v EU na podoben način “kot smo se zavezali v Solunu leta 2003 za države Zahodnega Balkana in da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se to zgodi čimprej,” je povedal premier in dodal, da sta to  najpomembnejši odločitvi, ki jih je potrebno sprejeti danes.

Foto: Vlada RS

Po njegovem mnenju je Versajska deklaracija močan dokument, ki dejansko postavlja politične okvirje za dejansko strateško avtonomijo EU, ne le pri energentih, ampak tudi pri prehranski varnosti in drugih stvareh, tudi na področju obrambe. Prav na tem področju je to še posebej močan dokument. “Malo tako pomembnih sestankov in malo tako pomembnih političnih dokumentov je, ki bi bili na dnevnem redu vrha EU vse do danes, čeprav gre za neformalno srečanje,” je povedal premier. Ob tem je dodal, da je osnutkov te deklaracije v tem trenutku več. “Stvari se vseskozi spreminjajo. Že to, kar je v osnutku, je velik napredek od nekega stališča dva tedna nazaj, da naj se to sploh omenja. Nekateri so rekli, saj sploh ne vemo, če bo Ukrajina čez dva tedna obstajala. Ukrajina obstaja, se brani in potrebuje našo pomoč,” je obrazložil premier. Danes so govorili z večino predsednikov ukrajinskih parlamentarnih strank in tako velike enotnosti, ne samo v Ukrajini, ampak kjerkoli po svetu in v Evropi v 20 letih še ni videl. “Torej so enotni, ne samo narod, ampak tudi politika je enotna in Ukrajina bo zdržala. Moramo pa jim pomagati, da zato ne bodo plačali tako visoke cene v žrtvah, uničenju,” je poudaril Janša in dodal, da upa, da bo tokratni vrh EU na nivoju časa, ki se je v zadnjih dveh tednih drastično spremenil.

Glede rasti rast cen hrane je predsednik vlade dejal, da je le to delno posledica vojne, delno pa posledica rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo nad Ukrajino. “Vendar pa je treba vedeti, da je skupna evropska kmetijska politika po zadnjih podatkih zagotovila več kot 80 odstotno evropsko samozadostnost, kar pomeni, da mogoče lahko česa zmanjka, a lačni ne bomo,” je pomiril. Nadaljeval je, da se je tudi Slovenija v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tudi v blagovnih rezervah imamo zaloge za te turbulentne čase, “tako da ne bomo lačni.” “Je pa to dogajanje seveda opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost in da je treba računati tudi na čase, ko ne bo mogoče uvažati in ko je tisto, kar doma pridelaš tudi tisto, kar je na razpolago,” je še dodal.

Iščejo rešitve za podjetja, ki so sodelovala z Rusijo
Ob uvajanju sankcij proti Rusiji poteka tudi intenzivna  razprava o kompenzaciji škode, ki jo utrpijo članice. Ob vprašanju, kakšni so interesi Slovenije v tej razpravi, je predsednik vlade dejal, da ko gre za slovenska podjetja, ministrstvo za gospodarstvo že nekaj časa dela na rešitvah in  je tudi v stalnem stiku s posameznimi podjetji, ki so prizadeta. “Ko gre za evropski nivo in grožnje, ki prihajajo iz Ruske federacije, pa se oblikuje neka zamisel, da se na nivoju Evrope oblikuje sklad, v katerega bo šel denar, ki je sedaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali ruskih državnih institucij in se bo enostavno s tem poplačala škoda. Žal mi je, da je prišlo do tega, a vendar se mora tisti, ki je začel to agresijo zavedati, da ima vsaka palica dva konca,” je povedal premier. Glede tega, kakšna je dejanska škoda, ki jo ob tem trpi Slovenija, je premier dejal, da Ruska federacija ni strateški gospodarski partner Slovenije. Meni, da je vsaj dvajset manjših držav, s katerimi imamo večjo blagovno menjavo, je pa izguba vsakega trga nekaj, kar je nepotrebno in upa, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.

Razplet v Ukrajini po v naslednjem desetletju vplival na EU
Spomnil je, da so na osrednjem trgu v Kijevu sredi vojne spremljali uprizoritev ukrajinskega simfoničnega orkestra, ki je igral evropsko himno. Na številnih stavbah, ki jih obstreljuje ruska vojska, visijo evropske zastave. V Ukrajini se borijo tudi za Evropo. “Nekdanji ukrajinski predsednik Porošenko, s katerim smo danes tudi govorili in ki je sicer politični nasprotnik sedanjega predsednika Zelenskega, je le–tega 100-odstotno podprl,” je povedal.

Foto: Vlada RS

Dejal je tudi, da ukrajinski pilot v starem migu 29 v tem trenutku več naredi za obrambo evropske demokracije, kot deset najmodernejših F-16 ali euro fighterjev. “Posledice tega, kar se bo zgodilo v Ukrajini v eno ali drugo smer, bodo zaznamovale prihodnja leta ali desetletja EU, verjetno tudi globalnega sveta,” je na vprašanje o pomenu evropske perspektive Ukrajine odvrnil premier.

Nenazadnje je še dejal, da ga je včeraj klical avstralski predsednik vlade, ki je dejal, da so oni sicer zelo daleč od dogajanja, a ga zelo pozorno spremljajo, ker je od tega razpleta odvisno ravnanje Kitajske v Pacifiku. “Na nek način se tukaj določa neko bolj ali manj mirno ozračje v globalnem svetu v prihodnjem desetletju,” je zaključil Janša.

Sara Rančigaj