fbpx

[Video] Premier Janez Janša o svojih spominih izpred 30 let: O obrambi, veleizdaji in zaradi katerih dveh udbovcev se je odločil za politiko

Tokrat je bil gost v sklopu Pogovorov z osamosvojitelji predsednik vlade Janez Janša, ki se je spominjal in  spregovoril o dogodkih izpred 30 let: obrambi domovine, o veleizdaji, o začetku obrambne moči samostojne države in o vojni, v kateri je Slovenija premagala agresorsko JLA. “Kar se tiče razorožitve slovenske teritorialne obrambe, je to veleizdaja, ki je dokumentirana. V zborniku Bela knjiga slovenske osamosvojitve so objavljena poročila praktično velike večine občinskih in pokrajinskih štabov teritorialne obrambe, kjer je natančno napisano, kdaj so koga obvestili, in potem so tu tudi dokumenti, ki dokazujejo, kdaj je kdo reagiral, kdaj se je kdo zlagal in tako naprej. Ta Bela knjiga je izšla, mislim, da pred sedmimi ali osmimi leti; niti eden od teh dokumentov ni bil argumentiran ali pa kakor koli zavrnjen. Se pravi, govorimo o dejstvih. Prej sem dejal, da je teritorialna obramba pred razorožitvijo imela orožja za sto tisoč mož, za več, kot je sploh bilo pripadnikov. Če bi to orožje imeli ves ta čas, potem osamosvojitev praktično nikoli ne bi bila vprašljiva,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. 

Odgovorni urednik televizije Nova24TV Aleksander Rant je ob 30. obletnici slovenske državnosti pripravil serijo intervjujev s posamezniki, ki so bili ključni, da se je Slovenija pred tridesetimi leti uspešno osamosvojila in postala samostojna država. Zadnji v seriji intervjujev je tako pripadal predsedniku vlade RS Janezu Janši, udeležencu v procesu JBTZ in obrambnemu ministru v Demosovi vladi.

V začetku pogovora je spomnil na sestanek v Tacnu v letih 1987-1988. Takrat sta Milan Kučan in Tomaž Ertl poklicala vse šefe UDBE na sestanek. Bilo je zbranih okrog 100 udeležencev. Na tistem sestanku je Kučan povedal, “da je treba  te, kot je on rekel, fašistoidne manire, ki se kažejo na pisateljskih tribunah pa pri tehle programih za neke nove mladinske organizacije, tistega sem jaz napisal, recimo, pač obrzdati. Ertl je pa rekel, da bodo špice porezali”, se spominja Janša. Prav ta sestanek je bil povod za represijo nad vsemi tistimi, ki so se zavzemali za samostojno Slovenijo.

Med drugim je Janez Janša odgovoril tudi na to, da je nekoč dejal, “da sta ga v politiko peljala dva Udbovca”. “Ja, Miran Frumen in Drago Isajlović. Če tiste aretacije ne bi bilo, bi jaz verjetno nadaljeval kariero v računalništvu, ker smo ravno začeli z zelo perspektivnim podjetjem, ki je raslo iz dneva v dan, to je bil takrat začetek ‘buma’ osebnih računalnikov in računalništva nasploh.

Slovenijo je napadla četrta najmočnejša vojaška armada v Evropi s ciljem fizično uničiti nasprotnika
V današnji politični situaciji se Janši in stranki SDS očita, da izvaja revanšizem. Takrat v Demosu so bili vabljeni vsi, ki so bili za samostojno Slovenijo. Bodoči predsedujoči Svetu EU se spominja, da je bil čas pred tridesetimi leti čas, “ki naroda ne deli, deli politiko, kot jo delijo tisti, ki jim samostojnost Slovenije ni bila intimna opcija”. Čas samostojnosti pa trenutni predsednik vlade opredeljuje kot vrednotno središče slovenskega naroda od  trenutka. ko se je zgodila.

Velikokrat se je tudi slišalo, da v Sloveniji sploh ni bilo vojne, ker je trajala le deset dni. A Slovenijo je takrat napadla četrta najmočnejša vojaška sila v Evropi. Janša je tudi tokrat izpostavil doktrino delovanja JLA. Njeno doktrino je na najbolj grozovit način uprizoril sedaj obsojeni Ratko Mladić. “Ubijanje je bila doktrina jugoslovanske armade.”

V vseh učbenikih JLA je pisalo, da je temeljni cilj oboroženega boja fizično uničenje nasprotnika,” izpostavi takratni obrambni minister v Demosovi vladi. Sam kot takratni obrambni minister je ponosen, da njihov cilj ni bilo fizično uničenje nasprotnika. “Manj je žrtev, krajša je vojna, manj je trpljenja, večja je zmaga.”

“Razorožitev Teritorialne obrambe je veleizdaja, ki je dokumentirana,” opozarja na enega ključnih trenutkov slovenske osamosvojitve Janša
Takratna Demosova vlada se je dnevno soočala s težavami političnih kadrov bivšega režima. Težava je nastala, da je takratni parlament bil sestavljen iz treh vej. Eno izmed vej je predstavljal zbor združenega dela. Le ta se ni volil po splošni volilni pravici in so večino 80 prostih mest in je imela tam partija dvotretjinsko večino. Vse to je predstavljalo težavo, da so se vsi pomembni zakoni sprejemali za las. Demosovi vladi pa so oteževali dokončni proces osamosvojitve. Janša se spominja, če bi na tistih sejah manjkalo le nekaj poslancev Demosa, “ne bi šlo skozi in veliko vprašanje je, kaj bi se potem dogajalo”.

Janez Janša je že večkrat izpostavil, da je bil takratni ukaz razorožitve Teritorialne obrambe popolna veleizdaja. Vse te dokumente je predsednik Slovenske demokratske stranke predstavil v Beli knjigi slovenske osamosvojitve. V njej je predstavljenih več ključnih dokumentov, kako so hoteli nekateri Slovenijo pustiti vojaškim silam JLA popolnoma brez orožja. “Razorožitev slovenske teritorialne obrambe je bila veleizdaja, ki je dokumentirana. Teritorialna obramba je imela pred razorožitvijo orožja za več mož, kot je bilo takrat pripadnikov. Če bi to orožje imeli ves ta čas, potem osamosvojitev nikoli ne bi bila vprašljiva.”

Kot je poudaril v nadaljevanju, je bila razorožitev teritorialne obrambe izpeljana v soglasju med takratno Komunistično partijo Jugoslavije in “ostanki te oblasti v novih strukturah”. Ne smemo pozabiti, da so sile JLA odnesle iz slovenskih vojašnic do 75 odstotkov vsega orožja, ki ga je imela takrat Slovenija. “Razorožili so nas zato, ker so vedeli, da če se ne bomo mogli braniti, potem se ne bomo osamosvojili.” Vse to je vedelo predsedstvo na čelu z Milanom Kučanom, a so pridno molčali.

Tudi sile bivše državne varnosti so vedele za načrt, kaj se v resnici dogaja. Vse je bilo načrtovano. Katastrofo je preprečil sekretariat, saj je ukaz na ta organ prišel nekaj dni kasneje, ko je bila akcija že v teku. Janša izpostavlja moč Demosa. Le ta je v ključnih trenutkih dokazal, da le povezanost lahko pripelje do zgodovinskega cilja. Prav širina je bila ključna za to, “da smo lahko obrambo uspešno organizirali, saj so bila vojaška znanja v vrstah Demosa redka”.

Janez Janša se je dotaknil vloge Odbora za varstvo človekovih pravic. V ključnih trenutkih slovenske osamosvojitve je Bavčarjev odbor užival veliko zaupanje slovenske javnosti. Vendar že takrat ni bilo vizije, da bi postal Odbor za varstvo človekovih pravic enotna politična sila. Po besedah enega ključnih oseb v času slovenske osamosvojitve pred tridesetimi leti je odbor “vseboval vso takratno alternativo, preimenoval v politično silo in bi nastopil enotno, bi takrat prejel na volitvah 90 odstotkov, ker je imel široko podporo”, zaupa Janša še eno zamujeno zgodovinsko priložnost. Prav zaradi tega je nastala Slovenska demokratična zveza in druge stranke. Nekaj novoustanovljenih strank se je za prve volitve aprila 1990 združilo v Demos in uspešno izpeljali enega najbolj pomembnih trenutkov v slovenski zgodovini.

Luka Perš