[Video] Premier Janša na Brdu pri Kranju organiziral posvet z župani in direktorji regionalnih razvojnih agenij o črpanju evropskih sredstev

Predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik Vlade Janez Janša je 20. avgusta 2020 na Brdu pri Kranju organiziral posvet z župani in predstavniki regijskih razvojnih agencij, na katerem se je govorilo o razvoju in investiranju evropskih sredstev. Srečanja se je udeležil tudi minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač. Ob tem so iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za javnost sporočili: Minister @ZCernac se danes udeležuje posveta z občinami in razvojnimi agencijami o evropskih sredstvih, ki jih bo Slovenija namenila za okrevanje po epidemiji #COVID19. Po zaključku posveta bo minister dal izjavo za medije, ki si jo boste lahko ogledali na Facebook strani @vladaRS.” 

Ob posvetu z župani in RRA (regijskimi razvojnimi agencijami) je predsednik vlade Janez Janša za javnost še sporočil, da so občine poglavitni dejavnik za zagotavljanje kakovosti življenja in razvoja. Pogovarjali pa so se še o izzivih epidemije v jesenskem obdobju. “Kvalitetna razprava, realni predlogi,” je zaključil premier. 

Ob zaključku predavanja Zvonka Černača je bilo jasno poudarjeno, da se nikogar ne sme pustiti ob strani, pa tudi noben del Slovenije se ne sme zapostaviti. Poseben izziv bo zagotoviti takšne projekte, ki bodo izvedljivi, in sicer v okviru obstoječih prioritet, predvsem pa razvoj celotne Slovenije, ki bo skladen.

Novinarska konferenca ministra Černača

Novinarska konferenca ministra Černača po zaključku posveta z občinami in razvojnimi agencijami o projektih in naložbah, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi.

Gepostet von Vlada Republike Slovenije am Donnerstag, 20. August 2020

Po poročanju STA je bilo na srečanju poudarjeno ima Slovenija do leta 2030 v okviru treh različnih mehanizmov dostop do 12 milijard evrov. Ob tem so župani, ki so izrecno navdušeni nad obljubljeno debirokratizacijo pa tudi boljšo komunikacijo pa so govorili o konkretnih težavah pri pripravljanju projektov. Minister Černač je govoril celo o štirih mehanizmih oziroma finančnih okvirjih.

V sklopu tega je potrebno do konca leta 2023 počrpati kar 1,8 milijarde evrov iz finančne perspektive, ki se izteka, poleg tega pa v skladu za okrevanje čaka še 312 milijonov evrov. V sklopu slednjega se bo do konca septembra spremenili “obstoječi operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanja obratnega kapitala podjetjem.”

“Naslednji teden bo vlada sprejemala izhodišča načrta oziroma nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. Tako bo oktobra izdelan prvi konkreten predlog tega akta.” V naslednji finančni perspektivi dolgi sedem let pa bo Sloveniji dostopnih še 4,5 milijarde evrov.

Tu je vključenih še 350 milijonov evrov kohezijskih sredstev, ki so bila še dodatno izpogajana in so namenjena zahodni regiji, saj je bil tam po poročanju izpad največji. Tretji sveženj že omenjenih sredstev pa vsebuje 5,5 milijarde evrov iz sklada, ki je namenjen okrevanju, pa tudi krepitvi odpornosti.

Ta sredstva morajo biti v skladu s pravili porabljena do zaključka leta 2026. “Tako bo Slovenija v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil.” 

Černač je ob tem izpostavil, da so se z župani strinjali, da imajo veliko priložnost pa tudi odgovornost, da se z omenjenimi sredstvi nadoknadi to, kar je bilo zamujeno pa tudi opravi ustrezne strukturne reforme, ki niso bile opravljene v preteklosti ter izvede projekte na številnih področjih. Med prioritetami pa je izpostavil tudi pomen digitalne in zelene preobrazbe.

“V pripravi na današnji posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejena evalvacija oziroma pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.” 

Za uresničitev zastavljenih ciljev bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov. Številni župani so na posvetu predstavili tudi konkretne težave s katerimi se srečujejo. V veliko veselje so jim obetajoča se debirokratizacija, poenostavitev postopkov za pridobivanje dovoljenj za gradnjo in izboljšana komunikacija za pripravo projektov ter odobritev sofinanciranja.

Kot je znano, je konec marca Vlada RS sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin.

Z odlokom se je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) do nadaljnjega prepovedalo: gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine, gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače.

Predsednik vlade Janša, je nedavno za Slovenijo dosegel velik uspeh in bil zadovoljen z izkupičkom maratonskih pogajanj v Bruslju. Slovenija namreč ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 lahko Slovenija računa na kar 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Načrt črpanja evropskih kohezijskih sredstev (foto: Ukom)

“Cilj je, da sredstva dobro načrtujemo, da zagotovimo gospodarno porabo in učinkovito upravljanje. Tako bodo šla sredstva vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi. Gre namreč za sredstva, ki prihajajo od ljudi, zato se morajo vrniti ljudem. Nikogar ne smemo pustiti ob strani in noben del Slovenije ne sme ostati zapostavljen,” je poudaril minister Černač.

Domen Mezeg