fbpx

[Video] Janša: Namesto da bi bili vsi veseli, da ima Slovenija visoko rast in najnižjo brezposelnost, nekatere to žalosti

Foto: Vlada RS

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom se je danes začelo prvo letošnje redno zasedanje. Premier je danes odgovarjal na vprašanja, ki so bila povezana s stanjem gospodarstva v času aktualnih epidemioloških razmer, s predlogom novele zakona o nalezljivih boleznih in izvajanjem zakona o dolgotrajni oskrbi. “Normalno je, da opozicija in pozicija drugače ocenjujeta situacijo, ampak vsaj ko gre za neke temeljne postulate, bi vseeno morali govoriti enak jezik. Namesto da bi bili vsi veseli, da je Slovenija visoko uvrščena, ko imamo dobre podatke, visoko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, so nekateri zaradi tega žalostni,” je med drugim izpostavil Janša.

Poslanec Branko Simonovič iz DeSUS je premierja Janeza Janšo povprašal glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državni zbor RS sprejel decembra lani. Kot je poudaril, je namreč nujno, da se pripravi več podzakonskih aktov, ki bodo podrobneje opredeljevali ocenjevalno lestvico za upravičenost do dolgotrajne oskrbe, nabor in način izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, register izvajalcev in nadzor nad njihovim delom. Zanimalo ga je, kako daleč je priprava teh podzakonskih aktov, ali je pričakovati, da bodo sprejeti v roku ter ali je pri oblikovanju besedila teh podzakonskih aktov predvideno tudi sodelovanje zunanje strokovne javnosti.

Pravilniki bodo sprejeti v roku, kot jih predpisuje zakon
Janša se je uvodoma zahvalil za podporo zakonu, ki je nastajal dolgo časa. “To hkrati tudi pove, da so nekateri deli celotnega korpusa zakonodaje dolgotrajne oskrbe, tudi podzakonski akti, nastajali sproti, torej, ko se je zakon pripravljal.” Pri posamičnih določbah je po besedah Janše obstajala dilema, ali nekaj vključiti v sam zakon ali pa to prepustiti podzakonskim aktom. “Večino tega, kar zakon predvideva, da se uredi v devetih podzakonskih aktih, je bilo prediskutirano in tudi zapisano v različnih variantah v teku postopka nastajanja zakona,” je poudaril premier in dodal, da seveda to še niso pravilniki. Ti namreč nastajajo sedaj, vseh devet. “Kot ste rekli, je rok za sprejetje oziroma za pripravo 18. marec in po zagotovilih obeh pristojnih ministerstev gredo prvi pravilniki v javno obravnavo v tem tednu. Kar se tiče vprašanja, kdo bo vključen, kot rečeno, pravilniki gredo v javno obravnavo, preden bosta to pristojna ministra podpisala in bo objavljeno v Uradnem listu RS. Na voljo bo čas za pripombe (tako za laične kot za pripombe strokovne javnosti), nihče ne bo izključen,” je zagotovil Janša.

Foto: Printscreen RTVS

Podatki so nesporni: Slovenija gospodarsko napreduje
Glede na to, da se konstantno ponavljajo novice okrog slabega stanja slovenskega gospodarstva, politično negativnega odnosa evropskih držav do Slovenije glede neupoštevanja prava in pravic nekaterih, ter na splošno slabega stanja v državi na vseh področjih,” je prvak stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti premierja povprašal, kakšno je dejansko stanje v državi. Janša je v odgovoru uvodoma poudaril, da je eno pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so seveda različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev (številk, podatkov državnega urada za statistiko, Eurostata, Evropske komisije, ostalih pristojnih uradov Evropske unije in OECD-ja). “Na podlagi nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko. To si lahko ustvarimo s primerjavami. Če si sam, si hkrati prvi in zadnji, če pa si del neke skupine, potem se na podlagi objektivnih podatkov vidi, kje si v realni primerjavi s tistimi, ki so v podobnem položaju. Glede na to, da je bila pandemija covida-19 simetrična grožnja (prizadela je torej vse), so primerjave s tega vidika tudi realne.”

Foto: Printscreen RTVS

“Ocena ali lestvica uspešnosti posamičnih držav pri spopadu z epidemijo, ki je bila objavljena v britanskem The Economistu, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspešnosti, takoj za Dansko.” Janša je poudaril, da ta lestvica ni bila narejena na podlagi okusa novinarjev te revije, ampak na podlagi podatkov OECD-ja, ki jih vsi priznavajo, ko gre za gospodarske kazalce, kot najbolj relevantne. “Še nikoli ni bilo slišati, da ti podatki ne bi držali. Poleg tega so enaki kot jih v ocenah in napovedih uporablja tudi Evropska komisija, in ti podatki kažejo, da je v času pandemije, torej v času pred koncem lanskega leta, Slovenija ohranila potencial. Ne samo, da ga je ohranila, celo povečala ga je,” je poudaril. “V tem času se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji povečal za deset odstotkov. Katerokoli obdobje vzemite za nazaj po letu 2008, pa boste videli, da se nikoli ni povečal dohodek gospodinjstev za 10 odstotkov. Vse to čeprav smo se v večini  teh primerljivih obdobij zadolžili več. Slovenija se je v tem času zadolžila za 20 odstotkov manj kot je povprečje evroobmočja, kot je v tem času v evroobmočju v povprečju narasel javni dolg. V tem času je recimo vrednost kapitalskih naložb na delniških trgih zrasla za 33 odstotkov. Kar pomeni, da je v tem času pandemije, zaradi ukrepov, ki smo jih sprejemali, slovensko gospodarstvo napredovalo. Od tega niso imeli nekaj več le gospodarstveniki, ki ustvarjajo delovna mesta, ampak tudi ljudje,” je pojasnil Janša in dodal, da se je namreč s tem povečal njihov razpoložljivi dohodek. Kar se tiče očitkov o predvolilnih bombončkih, je Janša povedal, da ti letijo s strani tistih ljudi, ki so jih imeli za resne. Če bi namreč ta očitek držal, bi to pomenilo, da si je sedanja vladna koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih. “Kdor nas ima za tako vsemogočne, bi moral razmisliti o tem, kaj govori,” je zaključil premier.

Neverjetno je, da človek, ki ga država pošlje v Evropsko komisijo in dobi 20.000 evrov plače na mesec, ogroža sredstva za nujne investicije v naši državi
Ker se pojavljajo očitki s strani nekaterih okrog prodaje deleža v družbi Sava Madžarom, je Janša okrog tega pojasnil, da so nekatere druge vlade prodale deleže tujcem. V glavnem tiste, ki sedaj izražajo očitke na račun te vlade. “Ta vlada nima nič s to prodajo. Ena od prejšnjih vlad je prodala Savo Turizem tujemu skladu. Ta tuji sklad je sedaj ta delež prodal oziroma ponudil nekemu drugemu tujemu skladu. Neverjetno je, kako tisti, ki so dali marsikaj, od bank do turističnih kapacitet tujcem, sedaj kažejo na to vlado.” Okrog naporov nekaterih, da bi se izpogajana sredstva iz EU zamrznila, je dejal, da je to zavržno početje. Kritično je izpostavil evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki je rekla, da je potrebno Sloveniji pogojevati sredstva z očitki, ki se njej zdijo relevantni. “Ko pa smo v zadnjih dneh slišali, da je generalni državni tožilec poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje o zamrznitev teh sredstev, pa moram reči, da to meji na državni udar,” je bil kritičen. Spomnil je tudi na preteklo ravnanje komisarja Janeza Lenarčiča, ko se je pridružil tistim, ki bi pogojevali ta sredstva. “Človek, ki ga država pošlje v Evropsko komisijo, ki  dobi 20 tisoč evrov na mesec, sedaj ogroža sredstva za nujno potrebne infrastrukturne investicije v tej državi,” je še dodal.

Vse druge vlade v državah članicah EU so delovale predvsem z odloki
Poslanka Janja Sluga je premierja povprašala okrog vladnega stališča do novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bodo v hramu demokracije obravnavali v četrtek. Okrog očitkov, da je Slovenija vladala z odloki, ter da ni bilo zakonske in ustavne podlage, je Janša pojasnil, da nobena druga država članica EU v času spopada ali kreiranja pravne podlage za spopad z epidemijo ali dopolnjevanje te pravne podlage ni sprejela 10 protikoronskih paketov kot jih je sprejel ta Državni zbor RS v tem času. “Prav z vsakim od teh zakonov je bila zakonska pravna podlaga nadgrajena. Prav z vsakim zakonom. Res je, da je Ustavno sodišče RS nekaj aktov razveljavilo. Če bi gledali na odstotek, gre za minorno število, delež, kar je bilo spremenjeno. Sedaj pa se po papagajsko ponavlja, kako je vlada vladala z odloki,” je bil kritičen premier in pojasnil, da so vse druge vlade v državah članicah EU delovale predvsem z odloki. V Italiji je odloke sprejemal predsednik vlade, v Franciji predsednik države, en sam človek. Razglašali so tudi izredna stanja. Pri nas se nič od tega ni zgodilo, je izpostavil.

Foto: Printscreen RTVS

“Pravna podlaga, ki še sedaj v največji možni meri velja, in ki smo jo s temi desetimi zakoni nadgrajevali, je zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred desetletji. V tem času je bila vrsta pandemij v svetu, pa se ni nič drastično spreminjal. Ta zakon je približno tak kot zakoni, ki ga imajo druge države.” Zakon je po besedah Janše tak kot naj bi bili zakoni po smernicah WHO. “Ta zakon o katerem vi govorite in naj bi ga pripravila civilna družba, v bistvu gre pa za politični podaljšek sedanje opozicije, je v nasprotju z ustavo, priporočili WHO in je popolnoma neoperativen. Preberite ta zakon in se postavite v vlogo NIJZ, vlade in si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo. Na podlagi tega zakona se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne, preden bi se vsa stroka uskladila glede nekaterih vprašanj in šele nato bi lahko pristojni sprejemali odločitve. Kot da bi se virus na to oziral,” je bil kritičen Janša, ki je poslanko Slugo pozval k resnosti. 

Nekatere žalosti visoka rast in najnižja brezposelnost
Mojca Žnidarič
iz stranke Konkretno pa je Janšo povprašala, kako ocenjuje uvrstitev Slovenije na svetovnih lestvicah. Janša je odgovoril, da so v OECD najbolj razvite države sveta. Tudi če bi bilo vključenih še več držav, bi bila Slovenija verjetno na drugem mestu. Kot sem že dejal, so številke objektivne, občutki pa so lahko različni. Normalno je, da po njegovem opozicija in pozicija drugače ocenjujeta situacijo, “ampak vsaj ko gre za neke temeljen postulate, bi vseeno morali govoriti enak jezik.” Namesto, da bi bili vsi veseli, da je Slovenija visoko uvrščena, ko imamo dobre podatke, visoko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, so nekateri zaradi tega žalostni, je bil kritičen premier in dodal naslednje: “Ne da se tekmovati samo tako, da nečemu nasprotuješ, ampak da poskušaš biti boljši. To je tisto kar v tem času potrebujemo. Tekmujemo, kdo bo bo boljši,” je bil jasen.

Nina Žoher