fbpx

[Video] Škandal! Brisanje vaših napotnic se bo nadaljevalo, Golobova IT-jevka pa sama trdi, da ni ustrezno usposobljena!

Vršilka dolžnosti direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu. Vir: Zajem zaslona, RTV

Slovensko zdravstvo se od nastopa Golobove vlade enostavno ne more izogniti aferam. Najprej je slovensko zdravstvo pretresla smrtonosna zamenjava bolnikov v celjski bolnišnici, sedaj pa so se težav (beri: bolnikov, torej resničnih ljudi, z resničnimi težavami) rešili tako, da so se pobrisale težave. Berite: napotnice. A če mislite, da so odgovorni resno pristopili k reševanju katastrofe … Pomislite še enkrat. Sodeč po včerajšnjem intervjuju, ki ga je na RTV opravila Alenka Kolar, vršilka dolžnosti direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, očitno nihče nima blage veze, kaj se sploh dogaja, brisanje napotnic pa se bo še nadaljevalo. Pravzaprav tudi Tanja Starič, voditeljica Odmevov, ni imela veliko pojma, o čem govori, a to je že neka druga zgodba. 

Spomnimo, pred začetkom tedna je v javnosti odjeknila vest, da se je v programski opremi, ki jo številne zdravstvene ustanove uporabljajo za naročanje bolnikov, “prikradla” napaka, zaradi katere je prišlo do množičnega brisanja napotnic. Na vrlem Ministrstvu za zdravje so kaj hitro ugotovili, da niso ničesar krivi in odgovornost preložili na zavode. Kakor, da niso krovni resor s področja, ki mu je zaupana odgovornost za zdravstveno oskrbo naroda. Situacijo je včeraj še dodatno poslabšala uradnica z ministrstva, Golobova nastavljenka, ki je pred vesoljno Slovenijo razložila, da pravzaprav sploh ne razume problematike. In to kljub temu, da je za medije že avgusta jasno povedala, da so s seznami čakalnih vrst hude težave in da se jih je lotila kar sama, čeprav sama zase pravi, da ni, citiramo “ni ne vem kakšna podatkovna znanstvenica”. 

Ko je novinarka Odmevov Tanja Starič vprašala Kolarjevo, ali je sedaj dokončno znano, koliko bolnikov je bilo izbrisanih, ji je ta odgovorila: “Ta številka bo danes drugačna, kot je bila včeraj, če izvajalci niso odpravili napak, zaradi katerih se naročila brišejo. ” Ker novinarka očitno ni razumela odgovora, je ponovila vprašanje, da je očitno številka nekje okrog 6.000 in še enkrat vprašala, kdaj bo ta številka znana.

“Saj to sem ravno skušala razložiti! Ne bo! Jutri bo spet nova, za nove paciente, bolnike minilo teh 30 dni, ko jih lahko spet lahko izbrišemo,” je odgovorila Kolarjeva in dodatno “pojasnila”, da se bodo morale odpraviti napake, ki so se očitno pojavile na delu programske opreme, ki povezujejo informacijske sisteme, ki jih uporabljajo zavodi, in portalom e-zdravje. Kolarjeva je nato odgovorila, da izvor napake šele ugotavljajo in da v informacijskem sistemu vlada popolna zmeda. Začenši s tem, da informacijski sistem ni zabeležil bolnikov, ki so se zglasili na naročeni termin, da so bili napačno prenaročeni, očitno se ne ve niti tega, kdo jih je prenaročal.

Nato je Tanja Starič, biser RTV novinarstva, za katero se je razumevanje računalniške tehnologije ustavilo pri pisalnem stroju, vprašala, ali je do napake prišlo zgolj v enem zavodu (op. v Idriji). Na to ji je morala Kolarjeva ponovno odgovoriti, da je takšnih zavodov, pri katerih so bili pobrisani bolniki, 169.

Golobova vlada se je že prej zavedala hude problematike
Včerajšnje soočenje je sicer postreglo z hudo mero licemerstva. Ministrstvo za zdravstvo je že avgusta vedelo, da obstajajo hude težave s seznami čakalnih vrst, kar so priznali kar sami. “Pred mano je izziv, kako sčistiti čakalne sezname, ker če ne vemo, kje smo, kako naj vemo, kam gremo,” je konec poletja govorila Alenka Kolar, nato pa dodala: “Analize sem se lotila sama pa nisem nek hud podatkovni znanstvenik,” je dejala. No, kljub njeni jasni izpovedi, da za lastno področje ni ustrezno usposobljena, pa je avgusta pokazala dovolj razumevanja področja, da je javno povedala, kako imbecilno je zasnovan sistem čakalnih vrst. “Pri postavki pregledov pri ortopedu je na primer podatek, da je čakalna doba –1.667 dni, kar je seveda nemogoče,” je govorila še konec poletja, pa tudi o primerih, ko ena oseba zaseda tri različna mesta v čakalni vrsti, ali o milijonu zapisov, čeprav čaka le 619 tisoč ljudi, ali posebno postavko ostalo, kjer je čakalo prek 5000 ljudi, za katere nihče ni vedel, zakaj so sploh tam.

Pod črto, Golobova vlada oziroma njegovi uradniki, ki jih je sam nastavil, so se povsem jasno zavedali težave s čakalnimi vrstami in totalnim kaosom, ki vlada v informacijskem sistemu, a to očitno ni bila prioriteta. O prioritetah Golobove vlade ste se lahko prepričali v zadnjih mesecih. Lomastenje po državnih podjetjih, vojna za medijsko enoumje, preganjanje politične manjšine itd. … Zato je povsem licemerno, hinavsko in še kaj, da se sedaj visoki uradniki prelagajo odgovornost na javne zavode, ko pa so sami najbolj odgovorni za delovanje sistema zdravstvene oskrbe. Imajo namreč škarje in platno v svojih rokah. Tega se akutno zavedajo tudi sami. Na ministrstvu namreč še poleti niso hoteli “gnjaviti” zavodom (uporabljamo besedo, ki jo je uporabila Kolarjeva sama), ker so hoteli “najprej pomesti pred svojim pragom”. A tega očitno niso storili, zaradi česar se danes soočamo s katastrofo.

Zgolj za informacijo, Alenko Kolar je Golobova vlada nastavila za vršilko dolžnosti direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu 4. julija letošnjega leta. Pred tem je bila vodja IT v Elektru Ljubljana in vodja službe za informatiko na Onkološkem inštitutu, poroča portal N1.

O čem se tukaj sploh pogovarjamo?
Včerajšnja debata pa je neizogibno pokazala še to, kako zelo neusposobljena je bila včeraj Tanja Starič za vodenje Odmevov. Gre namreč za novinarko, ki je še pred časom za slovenske medije komentirala, kako so Odmevi najzahtevnejša oddaja, v kateri prihaja do sinteze dneva, političnega dogajanja, za kar so potrebne hude izkušnje. Morda res, a gre tudi za oddajo, kjer mora novinar izkazati razumevanje tematike. Tako kot celotni Golobovi vladi bi tudi Staričevi koristilo malo samorefleksije. Morda bi bila potem malo manj pikra do svojih mlajših novinarskih kolegov, ki zagotovo bolje kot ona razumejo, če se malce pohecamo, kaj so to za eni računalniki ter ikonice in programčki na ekranu. Kaj šele informacijski sistem.

Gal Kovač