fbpx

[Video] So bile provizije standardni del elektro oligarhovih koruptivnih poslov?

Elektro oligarh Robert Golob. (FOTO: Montaža_Demokracija_STA)

Elektro oligarh Robert Golob je bil zasačen s prsti v slastni bosanski marmeladi. Planet TV je javnosti predstavil posnetek iz leta 2009, ki se je za kratek čas pojavil na spletni strani časopisa Dnevni Avaz, potem pa za več kot desetletje izginil s strežnikov. Govora je bilo o delitvi provizij oziroma lastniških deležev v 3oo milijonskem projektu gradenj hidroelektrarn na reki Neretvi. Golob je v odzivu dejal, da nobena provizija ni bila izplačana, ker ni prišlo do izvedbe projekta. So bile torej provizije standardni del njegovega delovanja v državni energetiki?

Elektro oligarh Robert Golob vse težje opravičuje svojo finančno požrešnost. Spomnimo, da njegova nezakonita plača v državni Gen-I, v višini 45 tisočakov, že mesece buri duhove slovenske javnosti. Včeraj pa je Planet TV v javnost spravil zgodbo, da naj bi se Golob želel mastiti tudi na račun Bosancev. Spomnimo: V oddaji Planet 18 na Planet TV so razkrili posnetek iz leta 2009 – na katerem se Nihad Spahalić, Golobov človek, pogovarja s Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja, in sicer o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Afera, ki so jo v Bosni poimenovali “energetska mafija”, je bila tam ena odmevnejših afer, v Sloveniji pa ni požela večjega zanimanja. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom Istrabenzu za neverjetnih 15 milijonov evrov.

Da je lastništvo podjetja Intrade tudi v slovenskih rokah, je bilo v BiH dolgo časa javnosti prikrito, kot edini lastnik se je predstavljal poslovnež Spahalić. Bosanska družba Intrade energija je bila torej v 51-odstotni lasti slovenske družbe Istrabenz energetski sistemi – njen predsednik uprave pa je bil seveda kdo drug kot elektro oligarh in kandidat na parlamentarnih volitvah Golob. V igro za 300 milijonov evrov velik delež je tako prišlo osem avstrijskih podjetij in Intrade energija, ki naj bi bila po navedbah Reporterja bosanskim oblastem najbolj po godu: hrvaški Poslovni dnevnik je poročal, da naj bi takratni bosanski minister za industrijo Vahid Hećo želel slovensko-bosanskemu podjetju dodeliti koncesijo za gradnjo osmih velikih termo- in hidroelektrarn, in sicer na podlagi samoiniciativne ponudbe. Ta informacija sicer nikoli ni bila potrjena, a bosanski mediji so pisali o spornosti posla, češ da močno diši po korupciji in izigravanju bosanskih državljanov.

Spomnimo, podjetje Istrabenz je leta 2004 v BiH odprlo dve izmed štirih malih hidroelektrarn, skupna vrednost naložbe je znašala 7,5 milijona evrov. Že pri tem poslu naj bi preplačali koncesijo in drago zgradili hidroelektrarne – Golobov izlet v BiH se ni nikoli povrnil. V istem obdobju je po poročanju Financ Družba Intrade Energija, ki je bila v 51-odstotni lasti Istrabenza energetskih sistemov, vladi BiH predala zahtevo za podelitev koncesije za gradnjo dveh velikih in ene male hidroelektrarne v BiH. Skupna naložba je bila vredna 300 milijonov evrov. “Upamo, da bomo pridobili koncesijo v prvi četrtini prihodnjega leta, gradnja vseh treh hidroelektrarn pa naj bi trajala okoli devet let,” je takrat povedal Golob. A pri teh načrtih se je zalomilo – ne samo zato, ker so bili visoki verski krogi proti temu, da posel dobi Istrabenz, pač pa tudi zato, ker je samoiniciativno ponudbo poslalo podjetje Tehel, ki ga je vodil nekdanji predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković.

Pripravljenost vzeti podkupnino kaže na Golobovo moralo
Javni razpis je bil tako nujen, zmagal pa je avstrijski konzorcij APET – kasneje pa je bil celoten razpis razveljavljen, tako da do posla niti ni prišlo. Spahalić in Oručević sta se pogovarjala tudi o deležu, ki bi ga v celotnem poslu moral ohraniti slovenski partner. Spahalić je ugotavljal, da ima lahko Istrabenz v družbi, ki investira v gradnjo hidroelektrarne, največ 15-odstotni delež. Možna pa je tudi interpretacija, da sogovornika razglabljata o tem, da želijo tudi sami imeti kaj od prodaje državnega premoženja oziroma koncesije in da se govori o 15 odstotkih podkupnine vladnim uslužbencem – kar je seveda zavestno kaznivo dejanje podkupovanja. Takšno dejanje je sporno iz več vidikov, a v tem trenutku je najbolj pereč ta, da je Golob pristal v plačilo podkupnine – kar kaže na moralo Goloba. Obstaja veliko indicev, da se je v BiH “izgubilo” veliko denarja, del katerega je šlo za podkupnine uradnikov.

Takšni so bili vsi balkanski posli in Golobov naj ne bi bil nič kaj drugačen. Še bolj šokantno pa je dejstvo, da se je Goloba komaj prepričalo, da vzame 15% “miloščino”. Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimiva Golobova reakcija na napovednik objave posnetka. Še preden se je karkoli pojavilo v javnosti, je Golob že posnel demanti, da bi prejemal karkšnokoli podkupnino. Očitno zelo dobro ve za kaj se gre. V svojem govoru si je skušal po pilatovsko umiti roke, ovreči vse sporne podrobnosti, ki naj bi ga v bodoči aferi obremenile. Kot je že vnaprej pojasnil nikoli ni imel bančnega računa, ne podjetja v tujini, prav tako pa naj nebi nikdar v življenju prejel enega samega evra podkupnine, niti v gotovini, niti na bančni račun. In kar je še posebej zanimivo: v zaključku svojega demantija pravi, da so očitki dejansko smešni, in da se nanje sploh ne ozira.

Oligarh se je obdal z ljudmi, ki slovijo po nezakonitem poslovanju in finančnih ter spolnih škandalih
Gre za bosansko poslovno tradicijo, ki se ji enostavno ni mogel upreti, ker je posel pač posel? Dejansko gre za hudo moralno dilemo ali je to običajna Golobova praksa in ali gre takšnemu človeku zaupati državno premoženje, podobno kot njegovemu tesnemu prijatelju Zoranomu Jankovićem občinsko premoženje? Za slednjega vemo, da je do vratu potopljen v finančne in spolne škandale. Spomnimo še na nezakonito “biznisiranje” (zakotno pisarstvo) kandidatke na listi Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič, ki strankam nudi nezakonito pravno pomoč. Morda pa je Golob res nedolžen in mu manjka samo še svetniški sij nad glavo. Morda je samo tako naiven in vse niti vlečejo drugi? Je pa obdan s kopico slovenskih in bosanskih prijateljev, ki očitno poslujejo na skrajno sporen način. Za konec lahko dodamo še sloviti pregovor: “Povej mi s kom se družiš in povedal ti bom kdo si”.

Domen Mezeg