fbpx

[VIDEO] Tako se je v državnem zboru blamirala ministrica za kulturo. Po njeno je RTV prispevek kar ustavno zaščiten

Asta Vrečko (foto: sta)

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v državnem zboru povzročila kar nekaj začudenih pogledov z izjavo, da je referendum o RTV prispevku v nasprotju z ustavo, ki predvideva plačevanje RTV prispevka, ne pa prostovoljno plačevanje. Ministrici so na direktoratu za medije razložili osnove ustavne presoje financiranja RTV Slovenija, ona pa je očitno slišala tisto, kar je želela slišati.

Seveda Ustava Republike Slovenije ne vsebuje člena z dikcijo: “Prispevek namenjen javnemu zavodu RTV Slovenija je obvezen za vsako gospodinjstvo”, saj ustava kot konstituitivni dokument ne more določati parcialnih dajatev javnih zavodov.

Ministrica Asta Vrečko je v mislih najbrž imela sodbo Ustavnega sodišča U-I-106/01 iz leta 2004. V njej je Ustavno sodišče s kreativno uporabo 39. člena Ustave (Svoboda izražanja) izpeljalo obveznost države, da skrbi za finančno vzdržnost javnega zavoda RTV Slovenija – in sicer iz drugega odstavka, ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes.

Ustavno sodišče je takrat v sodbi presojalo Medijski zakon Ropove leve vlade, ki je bil na moč podoben predlogu, ki ga je v javno razpravo poslala Janševa vlada – ta je naletel na burni odziv, z očitki o poskusu uničevanju javnega medija, medtem ko Ropov kljub podobnosti ni doživel takšnega sprejema. Ropov medijski zakon je namreč tako kot predlog Janševe vlade predvideval, da se del RTV prispevka nameni za druge dejavnosti. Ustavno sodišče je takratni 82. člen razveljavilo.

Ugotovilo je, da je RTV Slovenija javni medij, ustanovljen z namenom zadovoljevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vseh prebivalcev Republike Slovenije ter zamejcev in Slovencev po svetu. Glede na to je dolžnost Republike Slovenije kot ustanoviteljice RTV Slovenija, da ji zagotovi primerno obliko financiranja za izvajanje javne službe (finančna samostojnost). Na obveznost zagotovitve finančne samostojnosti RTV Slovenije, ki pomeni zagotovitev ustreznega in stabilnega financiranja RTV Slovenije.

Ustavno sodišče je bilo podobno kreativno pri svoji interpretaciji ustavno zagotovljene pravice do informacij javnega značaja, kot liberalno ameriško vrhovno sodišče leta 1973 v zadevi Roe vs Wade. A kljub temu to ne pomeni, da je RTV prispevek ustavno varovan, kot komično trdi mlada ministrica za kulturo.

Ustavni sodniki so takrat ugotovili le, da ima država kot ustanoviteljica dolžnost zagotovitve finančne samostojnosti javnega zavoda. Kako? To pa niso povedali. Lahko se javni zavod v celoti financira prek proračuna. Lahko se povabi tujega partnerja, ki ga financira. Konec koncev lahko država finančno dokaže, da je 95 milijonov, kolikor znaša letni izplen iz RTV prispevka, absolutno preveč za vedno manj kvaliteten program, ki ga javni zavod ustvarja in se RTV prispevek prepolovi.

Da posegi v RTV prispevek niso ustavno prepovedani, sta dokazali tako druga Janševa kot Cerarjeva vlada. Janševa vlada je v času hude finančne krize znižala RTV prispevek. Cerarjeva pa je del prispevka namenila Slovenskemu filmskemu centru (SFC) – Zakon o SFC je nato prestal ustavno presojo, saj so ustavni sodniki ugotovili, da je ustvarjanje filmov in dokumentarcev že v osnovi del opisa javne službe RTV Slovenija.

Izjava ministrice za kulturo pa sporoča na kak način leva politična sfera RTV prispevek dojema že zdaj – kot ustavno zaščiteno davščino, ki bo za zmeraj financirala njim prijazne novinarje, tudi, ko jim bo zaradi očitno pristranskega poročanja in manka pluralnosti padla gledanost. Tržna korektura ponavadi takšne medije odplakne. RTV Slovenija pa je trajno varna v svojem mehurčku le, če jo ščiti davkoplačevalski denar. Leve politične stranke pa so življenjsko odvisne od njenega obstoja. Simbioza med javnim medijem in levimi strankami je tako očitna.

Andrej Žitnik