fbpx

[Video] Tragična politika Roberta Goloba: Za bolne otroke boksajo v državnem zboru, zdravim pa “odžirajo” brezplačne obroke

Foto: STA

Zdi se, da se je vlada Roberta Goloba v popolni odsotnosti zdravorazumskih politik zatekla v politikantstvo in naravnost bizaren politični teater. Politikanstvo koalicije je vsem šolajočim otrokom “odžrla” dva brezplačna obroka v šoli. Od bizarnega političnega teatra, v katerem sta sodelovala nekdanji svetovni boksarski prvak in poslanec Gibanja Svoboda Dejan Zavec in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, pa bolni otroci niso imeli nič. 

“V poslanski skupini SDS zato pozivamo poslance koalicije in vlado nasploh, da čas za snemanje igranega filma raje nameni omogočanju ustreznih pogojev v zdravstvu za to, da bi bolni otroci imeli najboljšo možno zdravstveno oskrbo. Poslanci SDS pa se zavezujemo, da bomo vse predloge, ki bodo lajšali življenja bolnih otrok in njihovih staršev, podprli,” je na socialnih omrežjih ob tragikomični seansi v DZ odzvala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

“V času vlade Janeza Janše nismo snemali boksarskih video klipov v podporo bolnim otrokom. S spremembami zakona smo zmanjševali stiske bolnih otrok in njihovih staršev,” je zapisala poslanka SDS. K svojemu zapisu pa dodala obsežen nabor sprejetih ukrepov, ki pa so imeli dejanski vpliv na življenja bolnih otrok.


📍 Z dopolnilom k zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju smo omogočili brezplačno sobivanje enega od staršev ali skrbnikov v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču:
✅ z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti;
✅ z bolnim otrokom do 18. leta starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica v primeru težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, pri kateri je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru kronične bolezni ali okvare v času usposabljanja za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu, ali v primeru zdravljenja težkega zdravstvenega stanja;
✅ ne glede na starost z osebo s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo oziroma z osebo s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

Politikanstvo, ki otrokom odžira brezplačni obrok
Začetek tedna pa je minil v znamenju še ene svojstvene tragedije, in sicer zavrnitve predloga zakona SDS, ki bi vsem učencem in učenkam omogočil dva brezplačna obroka na dan, torej malico in kosilo. Poslanci koalicije so zakon zavrnili na podlagi trhlih argumentov, med drugim zaradi tega, ker za uveljavitev naj ne bi bilo dovolj časa, poslance Levice pa je motilo predvsem to, da bi hrano v šolah lahko zagotavljali tudi zunanji ponudniki. Za skoraj identičen zakon trenutno zbira podpise Inštitut 8. marec, ki mu SDS, za razliko od poslancev koalicije, načeloma ne bo nasprotovala.

Poslanka SDS Alenka Helbl je z voditeljico Aleksandro Jug v Temi dneva predelala argumente, ki so jih med razpravo v državnem zboru predstavili poslanci koalicijskih strank. Zakonu se je očitalo predvsem to, da je parcialen, ne upošteva vseh deležnikov ter da ni usklajen. “Zakon vsi načeloma podpirajo, a si glede tega jemljejo čas. Ne vem, čemu,” se je vprašala poslanka SDS.

Helblova pa je spomnila na še en očitek, ki je prišel s strani Levice, in sicer, da zakon ne izključuje zunanjih ponudnikov prehrane v šolah, ker naj bi šlo kar za privatizacijo šolstva. K temu je dodala, da tudi Inštitut 8. marec, ki v tem primeru nastopa kot nekakšna nevladna roka vlade Roberta Goloba, zbira podpise za zelo podoben zakon, ki pa se od tega, ki ga je predlagala SDS, razlikuje v tem, da izključuje zunanje (zasebne) ponudnike šolske prehrane.  Po mnenju poslanke SDS gre za težavo, saj mnoge šole nimajo kapacitet, torej ne infrastrukture, ne zaposlenih, da bi lahko to v kratkem času zagotovile.

SDS bi vsem, politična levica pa le nekaterim
Nato je voditeljica pripomnila, da pa se prav na tem primeru kaže razlika v politiki SDS in koalicije. Prva namreč ne glede na zakonski predlog pomaga vsem, stranke koalicije pa so nagnjene izdelovanju “lestvic”, s katerimi državljane razlikujejo po različnih kriterijih, med drugim tudi premoženjskem statusu, kar pa se je pokazalo tudi v tem primeru.

Draginja je čas za temeljit premislek o odnosu do hrane
Poslanka Helbl je nato odgovorila še na en argument koalicije, in sicer, da bi opozicijski predlog ustvaril velike količine odvržene hrane. Na to je poslanka odgovorila, da pa je morda prav čas draginje pravi trenutek, da v družbi pride do razmisleka o odnosu do hrane. “Če že nismo, pa moramo začeti zdaj spodbujati spoštljiv odnos do hrane. Zdi se mi, da je prav zdaj pravi čas, da se opravi temeljit razmislek o odnosu do hrane. Vsi otroci vseh obrokov ne bodo vzeli, pa še en dober vzgojni moment je tukaj, saj se bodo imeli možnost prijaviti in odjaviti,” je povedala, to pa je nato podkrepila tudi z dejstvom, da je sama dolga leta učila v srednji šoli in je zaradi tega mnenja, da je to možno urediti.

Predlog zakona bi državo stal 200 milijonov letno, če bi bili vsi učenci in dijaki bili naročeni na oba obroka. Zgolj za primerjavo, vlada je v istem času napovedala dvig plač v javnem sektorju, ki bo javne blagajne obremenil za dodatnih 600 milijonov evrov.

Glasovanje proti lastnim koalicijskim zavezam
Voditeljica Aleksandra Jug je nato spomnila tudi na koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisali predsedniki strank Gibanje Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Tam piše, da ni prav nobenega razloga, da se v šolah ne bi uvedel brezplačni obrok, a so lastne besede očitno požrli. Poslanka Helbl je dodala, da je bil bistveni argument, da je bil zakon predlagan prehitro. “Če je 1. 1. 2024 prehitro za izvajanje koalicijskih zavez, kdaj pa potem bo čas za to,” se je upravičeno vprašala poslanka in zaključila, med vrsticami, da gre za sprenevedanje, saj je bil poglavitni razlog za zavrnitev zakona zgolj to, da ga je predlagala SDS.

Poslanka SDS Alenka Helbl (Foto: posnetek zaslona)

Predlog bi pomagal staršem v stiski
Predlog zakona, kot ga je zastavila Slovenska demokratska stranka, pa je imel tudi velik socialni moment, saj bi družinam, ki so sedaj primorane zaprositi za socialno pomoč, ne bi več bilo treba oditi na center za socialno delo, kar je za številne družine zelo mučno. “Mnogi starši imajo težavo priznati, da imajo finančni problem,” je povedala.

“Bojim se, da bo to šlo prek te krize, kasneje pa bo vse izzvenelo,” je napovedala Alenka Helbl. Na koncu je še dodala, da bo SDS ravnala drugače kot poslanci koalicije in da bo predlog zakona, za katerega trenutno zbira podpise Inštitut 8. marec, če ne bo večjih zadržkov, tudi podprla.

Gal Kovač