[Video] V SDS predlagajo nacionalni pokojninski sklad: Premoženje, ki ga je ustvarila upokojena generacija, naj gre za višje pokojnine!

Foto: SDS

Na slovenski demografski sklad oziroma nacionalni pokojninski sklad bi se preneslo celotno državno premoženje, na podlagi upravljanja tega sklada pa bi se zagotovilo sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij. 

Predsednik SDS Janez Janša, evropska poslanka Romana Tomc in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj so danes predstavili predlog zakona o slovenskem demografskem skladu, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.

Premoženje, ki ga je ustvarila upokojena generacija, naj gre v pokojninski sklad
“Demografija je eden ključnih problemov Slovenije in tudi širše Evrope. Slovenija se že nekaj desetletij spopada z iskanjem ustreznih rešitev na ta demografski  izziv, osrčje tega izziva je starajoče se prebivalstvo. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, kar poleg vsega ostalega prinaša tudi velikanski pritisk na pokojninske izdatke,”
je uvodoma dejal Janša. Nato je povedal, da imamo pri nas solidarnostni pokojninski sistem, kar pomeni, da iz živega dela zaposlenih in delodajalcev vplačujemo v pokojninski sklad oziroma sklad pokojninskega zavarovanja. “Tako gre praktično ves denar iz rok v usta,” je dejal in dodal, da je v okviru državnega premoženja, s katerim razpolaga Slovenija oz. slovenska država veliko premoženja, ki ga je ustvarila generacija, ki je danes upokojena. “Torej ni res, da je bilo celotno njihovo minulo delo pojedeno in zapravljeno sproti. Dobršen delež tega minulega dela je v obstoječem državnem premoženju. Žal pa se kot država nismo bili sposobni organizirati tako, da bi vse vrste prihodkov iz državnega premoženja šle predvsem v pokojninski sklad, v sklad iz katerega bi se izplačeval del pokojnin tako, da bi  se na ta način glede na demografsko sliko, ki se žal poslabšuje, zmanjšal pritisk na gospodarstvo, na zaposlene in na delodajalce,” je poudaril predsednik SDS. Ob tem se bo po njegovih besedah ta pritisk v prihodnosti še dodatno krepil, “v kolikor se ne bomo sposobni organizirati tako, da bo pokojninski sklad popolnjen tudi s prihodki iz državnega premoženja.”

“Večina prihodkov od tega premoženja, bodisi ko gre za prodajo tega premoženja, bodisi ko gre za najemnine, dividende in druge prihodke od kapitala od premoženja, ki je v tem skladu, bi se namenila za izplačevanje pokojnin,” je na kratko delovanje sklada orisal Janša in dodal, da se na ta način doseže dva cilja, in sicer izboljšamo položaj upokojencev, ki je v veliki meri izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti slovenske države danes sposobna zagotavljati in razbremeni se delodajalce in delavce tega pritiska, ko je in bo potrebno vedno več sredstev namenjati za izplačevanje pokojnin.

Državno premoženje naj se upravlja kot sklad
“Gre tudi za stransko posledico tega predloga, ki je pozitivna, v smislu poenostavljanja upravljanja celotnega državnega premoženja, ki je sedaj razdeljeno na SDH, družbo za upravljanje, različne sklade in deleže, ki so na različnih mestih. To vse skupaj terja veliko birokracije, veliko denarja, ki se ustvarja, se poje, veliko denarja gre za samoupravljanje, velik problem je z nadzorom, s transparentnostjo, zato predlagamo ta zelo poenostavljen pristop, ki zagotavlja, da se potem s celotnim državnim premoženjem, ki služi predvsem namenu polnjenja pokojninske blagajne upravlja tako, kot se običajno upravljajo podobni skladi v drugih državah, ki obstajajo, in sicer z nekim soglasjem in konsenzom, ki v državah parlamentarne demokracije izhaja zgolj iz parlamenta,”
 je opisal Janša in dodal, da prav zato predlagamo obliko upravljanja, kjer je skupščina tega sklada Državni zbor. “V organih, ki neposredno izvajajo samo upravljanje bi bila zagotovljena, ob izpolnjevanju vseh potrebnih strokovnih kriterijev, takšna zastopanost kot je v Državnem zboru. Torej upravljanje s celotnim državnim premoženjem ni odvisno od večine ali manjšine, ki ima oblast, ampak je to upravljanje nacionalnega pomena. Pa tudi nadzor je sproten in niso potrebne neke naknadne revizije, prepiri,” je pozitivne lastnosti predvidenega načina delovanja sklada opisal Janša.

Janez Janša

Ljudje morajo po mnenju Janše imeti zaupanje, da bo sklad, ki bo razpolagal z veliko finančno močjo, služil svojemu namenu, torej polnjenju pokojninske blagajne, plemenitenju tistega dela prihodkov, ki se namenjajo za to, da sklad raste, in iz tega vidika pristopa, ki ga predlagamo, vabimo tudi vse ostale parlamentarne stranke, da se nam pridružijo pri oblikovanju končne rešitve. Ob tem je dodal, da je SDS odprta za morebitne dodatne predloge, tako kot gre za upravljanje, kot gre za delitve.

Pokojninski sistem potrebuje reformo
Romana Tomc
 je uvodoma naštela nekaj številk, ko potrjujejo dejstvo, da v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju in da bi potrebovali novo in celovito pokojninsko reformo, hkrati pa seveda tudi dodatne instrumente, ki bodo okrepili pokojninski sistem in povišali slovenske pokojnine. “Kot veste, je bila zadnja reforma v času vlade Slovenske demokratske stranke. Narejena je bila leta 2012, začela je veljati leta 2013. Njeni rezultati so jasni – za nekaj let, približno za eno desetletje se je zaustavilo padanje pokojnin in okrepila se je stabilnost pokojninskega sistema oziroma zmanjšal pritisk na proračun. V takratnem zakonu je bil predstavljen tudi slovenski demografski sklad kot ena izmed rešitev, ki mora biti uveljavljena v določenem času, vendar v vseh teh letih do te rešitve ni prišlo,” je dejala Romana Tomc.

Nato je nadaljevala: “Danes smo v situaciji, ko imamo v Sloveniji približno 620 tisoč upokojencev. Letni prirast upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, je približno 5 tisoč starostnih upokojencev na leto in ta številka se bo zaradi demografije še povečevala v naslednjih letih. Iz razmerja, ki je bilo leta 2009 1:1,66 glede tega, koliko imamo upokojencev in koliko imamo tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo, to se pravi zavarovancev, iz tega razmerja smo prišli na 1:1,52. To je eno izmed najnižjih, če ne najnižje razmerje med zavarovanci in upokojenci v celotni Evropi. In demografska slika v Sloveniji in pritisk na pokojninsko blagajno je prav tako eden največjih v Sloveniji,” je izpostavila evropska poslanka.

Pokojninski sklad bo omogočil višje pokojnine
Tomčeva je izpostavila, da so pokojnine nizke. Povprečna neto pokojnina znaša približno 700 evrov. Če upoštevamo, kakšna je pokojnina tistih, ki so 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno od neke nizke osnove, potem vidimo, da smo prišli na številko, ki je pod pragom revščine. Za 40 let delovne dobe in vplačevanja prispevkov moški dobi v Sloveniji od najnižje pokojninske osnove samo 480 evrov in mora biti deležen tudi dodatnih socialnih pomoči, da sploh pride čez prag revščine. Nato je izpostavila, da velikokrat slišimo trditev, ki je splošno uveljavljena, po njeni oceni pa popolnoma napačna, češ da je pokojninska blagajna uravnotežena. “Pokojninska blagajna ni uravnotežena, ker če bi bila, potem bi vplačani prispevki zadostovali za izplačilo vseh pokojnin v Sloveniji, pa ne. V časih, ko imamo gospodarsko rast in dobro situacijo v gospodarstvu, je doplačilo iz proračuna približno milijarda evrov, toliko je namreč znašalo lansko leto. V kolikor so časi malce slabši, takšne smo že doživeli nekaj let nazaj, in glede na ohlajanje gospodarske rasti, se nam spet obetajo, potem znaša prispevek iz proračuna približno milijardo in pol evrov. Torej ne moremo trditi, da je pokojninska blagajna uravnotežena,” je povedala Romana Tomc in poudarila, da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj predlagamo ustanovitev oziroma delovanje slovenskega demografskega sklada.

Romana Tomc

“In kakšna je bistvena razlika med tem, ali se sredstva v pokojninsko blagajno vplačuje direktno iz proračuna ali pa iz nekega sklada? To je predvsem v njegovi namenskosti. Če so sredstva skoncentrira v skladu, potem sta njihov namen in poraba popolnoma določena in teh sredstev ni mogoče uporabljati za kakršne koli druge namene. To pa je tudi osnovni cilj demografskega sklada, torej, da z nekim stabilnim virom sredstev pripomoremo k temu, da pokojnine ne bodo več 480 evrov, ampak bistveno višje, in za to, da bodo imele stabilne pokojnine, dobre pokojnine oziroma boljše pokojnine tudi generacije za nami,” je zaključila evropska poslanka.

Sklad bo omogočal varno izplačevanje pokojnin
Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je dejal, da nov zakon o demografskem skladu prinaša predvsem združitev državnega premoženja pod eno streho v eno delniško družbo. “Zakaj? Da se zagotovi varno in učinkovito financiranje pokojnin. Z vidika sedanjega upravljanja to pomeni, da se bo premoženje, ki ga danes upravljajo SDH, KAD, Družba za upravljanje in svetovanje, pod določenimi pogoji tudi premoženje DUTB, združi v eno pravno osebo, kar bo prineslo precejšnje sinergijske učinke na tem področju,” je povedal poslanec SDS. Spomnil je, da smo združitev državnega premoženja predlagali že pred leti, ko je nastal SDH, ko so se določene pravne osebe že  združile, a ne dokončno in ne v eno pravno osebo. “To nameravamo narediti sedaj, predvsem zato, da se zmanjšajo tveganja za pokojnine in da se zagotovijo večji donosi za upokojence, skratka da bo več denarja za upokojence,” je povedal poslanec SDS. Nato je tudi navedel, kako naj bi se delili dobički, ki ga bo ta nova družba, slovenski demografski sklad, ustvarila. “Predlog je v razpravi in mi smo pripravljeni tudi na drugačne predloge, ampak ta predlog, ki naj bi zagotavljal varnost in donosnost tega premoženja in ki bi zagotavljal povečanje premoženja je: 50% dividend in 10% kupnin od prodaje premoženje bi šlo neposredno za pokojnine, 50% kupnin od prodaje premoženja bi šlo za poplačilo dolgov, s tem za manjšo obremenjenost prihodnjih generacij, 50% premoženja bi šlo v akumulacijo v dodatne investicije, da se plemeniti premoženje, hkrati bi tudi 40% kupnin od prodaje premoženja šlo v investicije in plemenitenje tega premoženja. To pomeni ne le, da se zagotovi stabilno financiranje pokojnin, ampak tudi vedno večje donose in zato tudi vedno večjo varnost za pokojnine  ter za dostojne pokojnine,” je povedal poslanec SDS.

Mag. Andrej Å ircelj

Poudaril je, da bi ta sklad začel delovati takoj po sprejemu zakona na podlagi korporativnih načel, torej na podlagi transparentnosti, skrbnosti, preglednosti, gospodarnosti, torej tistih načel, ki so mednarodno priznana glede upravljanja premoženja. Posebno poglavje je namenjeno tudi komunikacijam z državo in državnimi organi, kjer predlagajo sledljivost teh komunikacij, odprtost, transparentnost in popoln nadzor nad to družbo, kjer je skupščina Državni zbor, imamo pa tudi 13 članski nadzorni svet in 3 člansko upravo.

Stranke koalicij so si raje fevdno razdelile institucije
Ob novinarskem vprašanje o tem, zakaj ta zakon vlagamo danes, glede na to, da bi se moral KAD v Demografski sklad  preoblikovati že leta 2015, je predsednik SDS ponovil, da smo kar nekaj časa opazovali poizkuse koalicijskih strank, da se poenotijo glede tega vprašanja, ampak se niso. “Prihajali so z različnimi rešitvami, glavna ovira, da se niso poenotili, pa je, da so si te institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, fevdno razdelili med sabo,” je povedal Janša in dodal, da za zato ni prišlo do uskladitve in verjetno tudi do konca tega mandata na tak način te uskladitve ne bo. Zato so se odločili, da to presekamo. “Mislim, da realnih argumentov proti našemu predlogu. To je tudi edini način, da se ta situacija in to licitiranje, kaj, kdo, kam preseka. Torej, da je to vse skupaj združeno in da je namen jasen in nesporen” je še povedal predsednik SDS in dodal, da želi veliko uspeha tistemu, ki bo iskal  v našem predlogu zakona kaj neracionalnega. “Naš predlog bo bistveno poenostavil velik del problemov, ki so sedaj požrli veliko davkoplačevalskega denarja,” je dejal Janša in dodal, da bomo veseli morebitnih bolj učinkovitih rešitev.

Na vprašanje o tem, da bo organe upravljanja imenovala politika, pa Janša odgovarja, da politika ljudi na položaje v organe upravljanja imenuje tudi sedaj, »kakorkoli potem to skrivajo prek raznih obvodov. Imenuje pa to samo en del politike, in to za premoženje, ki ni samo od enega dela politike. To je premoženje tistih, ki so ga ustvarjali in tisti volijo na državnozborskih volitvah svoje predstavnike vseh političnih strank, in ne le tistih, ki so trenutno v nekem mandatu v vladi,« je še povedal predsednik SDS.

C. Š.