fbpx

[Video] Včerajšnji polom opozicije: Tako zmedeno odgovarjajo KUL-ovci, ko vnaprej ne dobijo vprašanj

Foto: Twitter Karmen Furman

Pred novim letom je javna televizija postregla s pogovorom predstavnikov opozicije. KUL-ovci, prvak SNS Zmago Jelinčič in predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič so spregovorili okrog ukrepov za zajezitev covida-19 in videnjem okrog delovanja aktualne vlade na splošno. Zlasti odgovori tako imenovane opozicije KUL so vnovič dokazali, da gre zgolj za bolestno nasprotovanje v smislu samo, da ni Janez Janša. Poleg zavajajočih trditev je bilo mogoče slišati tudi zmedene odgovore, tudi v smislu, da se je ukrep vlade pohvalilo. Nato pa, ker je voditeljica opozorila, da je ravno to vlada naredila, je bilo v isti sapi mogoče slišati: ne na takšen način. Opozicija je imela nedvomno čas in priliko, da pove, kaj konkretno bi bilo mogoče narediti. Dlje od površinskih odgovorov in izmikanju konkretnemu odgovoru niso prišli. Koordinatorju Levice Luki Mescu je bilo potrebno na račun izmikanja odgovoru na vprašanje, kaj konkretno bi naredili v Levici drugače, denimo zastaviti kar tri vprašanja. 

Ker nam covid-19 življenje kroji že dve leti, je voditeljica Pogovora z opozicijo Lidija Hren voditelje opozicije uvodoma povprašala, kaj konkretno bi naredili drugače, glede na to, da je znano, da so kritični do dela vlade. Nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da bi bilo potrebno depolitizirati covidno krizo, čeprav je jasno da k politizaciji krize prispevajo ravno v KUL-u. Katičeva je prodajala prepričanje, da je predvsem vlada tista, ki je kriva, da vladata kaos in nezaupanje. Povedala je, da bi sami dali besedo stroki in bi začeli voditi pogovor z ljudmi, s tistimi, ki jih je strah cepljenja in tistimi, ki imajo glede cepljenja dvome. Ker je lahko vsakdo videl, da se opozicija v tovrstne pogovore v realnosti ni vključila, je voditeljica Hrenova pripomnila, da bi lahko pogovore vendarle sprožili kot opozicija in ljudi prepričevali k cepljenju. Na to je Katičeva odgovorila, da so tovrstno početje tudi udejanjili. Zatrdila je, da so vladi predlagali kup ukrepov, vsem pa je jasno, da ko je vlada opoziciji podala roko sodelovanja, da bi se složno reševalo krizo, smo lahko s strani KUL-a videli zgolj nasprotovanje, saj v političnem boju vidijo večjo korist za lastni obstoj na političnem parketu.

Mesec se je izmikal konkretnemu odgovoru
Ko je bil Luka Mesec iz Levice povprašan, kaj bi oni naredili drugače in kako, je odgovor nemudoma preobrnil v razlaganje, kakšen naj bi bil trenutno občutek v državi. “Mislim, da je občutek v Sloveniji najslabši v zadnjih tridesetih letih. Javnosti se v širšem delu zdi, da je okrog nas, mene so zadnjič naučili, da se v Srbiji uporablja pojem pošast. N e na način kot pri nas, da je to neki ta stvor, neka spaka, ampak kot plazeča katastrofa. Plazeča se katastrofa, ki je povsod okrog nas, neki ta občutek, da bo šlo vse narobe. Mislim, da je ta pošast v bistvu stvar, s katero lahko opišemo, kaj je trenutno v Sloveniji. Ta pošast je dvoglava. Covidna kriza in vlada,” je zatrdil Mesec. Ker seveda ni odgovoril na zastavljeno vprašanje, je voditeljica RTV SLO ponovila vprašanje in dodala, da očitno ni dobro slišal vprašanja. Namesto, da bi postregel s konkretnim odgovorom, je pričel govoriti okrog intervjuja premierja Janše in Možine in podajati kritiko vlade.

“Ostanimo pri ukrepih, kako konkretno bi vi drugače ravnali pri ukrepih za blažitev covidne krize?”, je voditeljica že tretjič zaporedoma vprašala Mesca. Ker je Mesec uvidel, da tokrat za razliko od prejšnjih nastopov na nacionalki ne bo mogoče le preusmeriti pogovora, je zatrdil, da bo po njegovem mnenju potrebno umirit situacijo v državi. Tukaj ni jasno, kaj je imel v mislih, ker so namreč ravno v KUL-u tisti, ki kljub zdravstveni krizi ne odnehajo nastavljati polen. No, Mesec meni, da je bistveno, da se ustvari pozitivna atmosfera, se da besedo stroki brez vpletanja politike in vzpostavi nazaj neodvisne medije, za katere se sicer ve, da so v glavnem provladni.

Foto: Printscreen RTVS

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je na vprašanje, kaj bi sami naredili drugače, nemudoma zatrdila, da je po njeno vlada covidno krizo povsem zavozila. “Takšne krize se rešujejo z dialogom in sodelovanjem,” je zatrdila in vnovič spominjala na čas, ko je bila govora o prihodu “trojke”. Ker tudi sama na vprašanje ni odgovorila, jo je voditeljica Hrenova vnovič pozvala, naj odgovori na vprašanje. Povedala je, da sta po njeno dialog in sodelovanje, dve stvari, ki sta najbolj katastrofalno vplivali na vse skupaj. “Ukrepe so  sprejemali brez zakona, brez zakonske podlage in jih je ustavno sodišče v veliki meri razveljavilo. Ukrepi morajo temeljiti na ustavi in zakonu. Druga stvar, ki bi jo mi naredili drugače, je način komuniciranja. Ljudi je treba pozivati, prositi, ne pa jim vsakodnevno groziti,” je zatrdila.

Potem, ko je Marjan Šarec dejal, da bi bilo potrebno spremeniti način komuniciranja z ljudmi in da bi morali epidemijo voditi epidemiologi ne pa infektologi in drugi, je zatrdil, da bi sam med drugim zamenjal Kacina in Kreka. “Takrat smo predlagali vladi, da je treba urediti prezračevanje v šolah, tega se ni naredilo,” je med drugim dejal v znak kritike in podal prepričanje, da je ljudi potrebno opozarjati, pozivati, predvsem ozaveščati, vendar po njegovo ne na način, kot se to dogaja sedaj. Vladajoči se po njegovem poleg  ukvarjajo z vsem drugim, samo z epidemijo ne. Dejstvo pa je, da Šarec pozablja, da vlada kljub epidemiji sprejema ukrepe, ki jih vlada Marjana Šarca ni zmogla sprejemati, čeprav tedaj epidemije sploh ni bilo. Za to, da pa se vlada ne more ukvarjati le z epidemijo, so med drugim v veliki meri zaslužni KUL-ovci, ki so kljub epidemiji vlagali interpelacije, od katerih niti ena ni uspela. Ravno tako jim ni uspelo ustoličiti svojega novega mandatarja.

Foto: Printscreen RTVS

Na drugi strani je prvak SNS-ja Zmago Jelinčič poudaril, da sam meni, da vlada dela dobro kar zadeva ukrepov za zajezitev covida-19. “Vsa Evropa je v nekem takem iskanju prave rešitve, ki je še ne najdejo, kajti znanost je tukaj malo popustila in se vleče malo zaradi finančnih zadev, malo zaradi političnih zadev, tako malo ob strani.” Meni, da bi bilo potrebno preprečiti širjenje dezinformacij med ljudmi. “Govorijo o nekih, kaj vem, antenah, ki prihajajo v ljudi, pa da bodo dali čipe noter. Teh neumnosti je toliko, da je za crkniti. Po drugi strani imamo pa eno kopico tako imenovanih specialistov, ki pišejo neke ukrepe, kaj je treba narediti. Potem ko pogledaš, kdo piše to, vidiš, da so sami pravniki, da ni nobenega zdravnika, nobenega biologa, nobenega anatoma ali kaj takšnega, da bi to naredil,” je bil jasen.

Ker se iz ure v uro vedno bolj približuje silvestrovanje, je pogovor tekel tudi na to tematiko. “Silvestrovanja, se strinjate, da so na javnih mestih prepovedana ali bi jih vi prepovedali tudi sicer v restavracijah?,” je voditeljica povprašala prisotne. Sodeč po odzivih na družabnih omrežjih je z odgovorom na vprašanje največ prahu vzdignila Katičeva. Katičeva je namreč zatrdila, da bi dovolila silvestrovanja a bi bilo po njeno nujno odgovorno vedenje in testiranje vseh, torej tudi cepljenih. “Saj to zdaj velja,” je Katičevi v poduk pripomnila voditeljica. Katičeva je odgovorila, da sama misli, da temu ni tako. Ko je voditeljica Katičevo povprašala, če se torej sedaj strinja z ukrepi vlade, Katičeva seveda na to ni odgovorila pritrdilno in dodala, da ne na takšen način. Nič čudnega, da je marsikaterega gledalca vse skupaj zmedlo. Bratuškova je v pogovoru razkrila, da je sama prepričana, da če smo eno leto zdržali brez novoletnih zabav v notranjosti, bi bilo lahko temu enako enako tudi letos.

Bratuškova zavajala s številkami
Slovenskemu gospodarstvu gre zelo dobro kljub covidni krizi. Gospodarska rast je namreč nad povprečjem Evrope, nad povprečjem celo evroobmočja, brezposelnost, po produktivnosti pa smo se celo vrnili na raven pred koronakrizo. Na vprašanje, komu pripisujejo te rezultate, je nedvomno največ pozornosti vzbudil odgovor Bratuškove. Bratuškova je uvodoma priznala, da so podatki o dobri gospodarski rasti, o nizki brezposelnosti seveda spodbudni, nato pa problematizirala zadolževanje vlade do katerega je prišlo z namenom, da se pomaga ljudem in gospodarstvu. Sicer pa je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pred kratkim povedal, da je zadolževanje neizogiben del upravljanja covidne krize in da so učinki tega zadolževanja veliko višji od posledic, ki jih bo prinesla.

“Samo pet milijard od teh 10 je nastalo ali pa je šlo za reševanje covidne krize,” je v oddaji zatrdila predsednica SAB-a. Na to ji je voditeljica Hrenova odgovorila od kod je vendarle dobila to številko? “Od kod imate pet milijard? Štiri milijarde,” je z dejstvom pripomnila Hrenova. Tu pa se Bratuškova ni ustavila in je dejala, da je vlada deset milijard primanjkljaja pridelala v letih 2020, 2021 in z naslednjim proračunom. “To so številke, ki stojijo,” je dejala Bratuškova. “7,2 lansko leto,” je na to pripomnila Hrenova. Nato pa je Bratuškovi še razjasnila, da je sedaj javni dolg v BDP-ju pod 80 odstotki. “Naslednje leto bo višji. Ko ste vi vodili vlado, je bil javni dolg 80,3 odstotka BDP-ja. Se pravi, v času vaše vlade ste imeli večji javni dolg. Najvišji v zadnjem desetletju je bil pa leta 2015, kjer je bil kar 82,6 odstotka BDP-ja.”

V oddaji je bilo govora tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU, saj smo bili deležni kupa pohval, tako s strani predsednice Evropske komisije kot tudi Evropskega sveta in komisarjev samih. Ker je znano, da so KUL-ovci v zvezi s predsedovanjem kritični, so bili povprašani, če so bili ob pohvalah vendarle kaj ponosni. “Težko si ponosen, ko se predsedujoča država postavi v vlogo subjekta, ki ga obravnava celotna Evropska unija,” je odgovoril Šarec in dodal, da resolucija Evropskega parlamenta, ki se navezuje na Slovenijo naj ne bi bila kar tako. Katičeva je dodala, da bo po njenem mnenju resolucija zaznamovala Slovenijo. “Prepričana sem bila, da bo administracijo uspešno izvedla, to je naredila, žal pa bo ostal ta madež na Sloveniji,” je dodala. Bratuškova je pripomnila, da jo je bilo ob branju tvitvov premierja kot Slovenko sram in da je od tega predsedovanja pričakovala bistveno več. Jelinčič je za razliko od KUL-ovcev dejal, da je sam ponosen na to predsedovanje.” Ob predsedovanju je bilo doseženo kar nekaj prebojev, ki jih do takrat, do našega predsedovanja, Evropski uniji ni uspelo izpeljati. To so zagotovili naši ministri, pa tudi premier vlade. To je velika stvar in res smo lahko ponosni na to.” Poudaril je, da kar zadeva resolucijo je to mlačna voda. “To je politična mlačna voda Evropskega parlamenta, ki gre tukaj notri, tukaj pa ven. Nima nobenega učinka in ničesar,” je bil jasen. Ker se je pričela v nekem momentu Katičeva očitno nasmihati, ji je Jelinčič pripomnil: “Pa gospe Katičevi, ki se tako smehlja in ki je prej rekla, da politiki hodimo brez mask … Edini sem prišel notri z masko,” je bil jasen. Katičeva pa je to kasneje označila kot zavajanje.

Govora je bilo tudi o prihajajočih volitvah in pa vstopu Roberta Goloba na politično prizorišče. “Na volitve v Sloveniji seveda lahko gredo vsi, ki to želijo, prepričati morajo volivce,” je v luči tega pripomnila Bratuškova. “Strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni, so rekli včasih, tako da strahu ni. Zdrava konkurenca je temelj vsake, tako gospodarske, politične … vsake pobude,” je izpostavil Šarec in dodal, da ima vsak pravico ustanoviti stranko. “Je pa res, da je treba kot pri olivnem olju mnogo oliv za liter olja stisniti, tako bo tudi tukaj. Predsednik stranke je eden, potem pa potrebuje še 87 kandidatov. In tam se potem pokaže,” je še dodal.

Kritik na račun povedanega ni manjkalo
“Povzetek, analiza, na kratko : – če vprašanja niso poslana vnaprej, v živo pa še podvprašanja, ko ni Manice, Erike, Marcela in 2x Tanje, potem Kulovci totalno zmrznejo …,” je v znak kritike nad povedanim v oddaji Pogovor z opozicijo pripomnil raziskovalni novinar Bojan Požar. “Morda je pa po včerajšnjem pogovoru z opozicijo napočil trenutek, da ugotovimo, da je opozicija ta, ki ima težave s komuniciranjem?,” je poudaril sociolog Borut Rončević. Pa saj jih je spraševala po konkretnih odgovorih. Vendar le teh ni bilo. Mizerni in prazni odgovori “samo da ni JJ”. Opozicija je imela čas in priliko, da pove kako bolje bi to naredili. Videli smo, da ne znajo!”; “Bratušek je tako dolgo ponavljala, da številke ne lažejo, da ji je gospa Hren prav konkretno dokazala, da je to res – ampak v škodo Bratuškove”; “Bizarno. Katičeva od stranke SD razlaga, pod kakšnimi pogoji bi oni dovolili silvestrovanja. In ko ji Hrenova pove, da je točno to predlagala vlada, ona mirno odgovori, da je to slabo. A ima spomin zlate ribice in ne ve, kaj je govorila par sekund nazaj?”,” so le primeri kritičnih komentarjev, ki so usuli po pogovoru na družabnem omrežju Twitter in so sami po sebi dovolj zgovorni. 

Nina Žoher