fbpx

[Video] Za število okužb so soodgovorni tisti, ki so sodelovali v sabotaži vladnih ukrepov pri omejevanju epidemije!

Foto: STA

Nerazumen odločitve Ustavnega sodišča, opravičevanje sodnice, predstavniki političnih strank, ki so s svojimi ravnanji spodbujali neupoštevanje zaščitnih ukrepov in vladnih odlokov. Šef sindikata SVIZ, ki je nasprotoval nošenju mask v šolah, informacijska pooblaščenka, ki je nasprotovala merjenju temperature in opozarjala na “nevarno” uporabo aplikacije #OstaniZdrav. In seveda so tu še mediji, ki so gostili raperja Zlatka s preluknjano masko, spodbujali k protestom in pozdravljali vsako potezo, ki je bila usmerjena proti predlogom aktualne vlade. V tem tednu je Mladi forum SD v parku Tivoli namestil 4265 zastavic, ki so simbolično predstavljale število umrlih v epidemiji – v enem letu od zmagovitega preleta letal. A tragična resnica je, da so za smrti, za število okužb soodgovorni prav tisti, ki so tako ali drugače sodelovali v sabotaži vladnih ukrepov.

Na ustavnem sodišču so v zadnjem obdobju sprejeli več nerazumnih odločitev, ki negirajo prizadevanja vlade, da bi se med epidemijo zajezilo širjenje okužbe. Glede zadnje odločitve o ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih je nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec povedal: “Ugotovitev neskladnosti z Ustavo 2. in 3. točke, 1. odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, me je presenetila. Presenetil me je legalističen, zelo formalen pristop pri reševanju, razlagi izvršitvene klavzule, ki jo pomenita te dve določbi iz Zakona o nalezljivih boleznih. Potrebno je vedeti dvoje: da ima izvršilna oblast ustavno pooblastilo za omejevanje osebne svobode in za omejevanje gibanja.”  Če imamo pred očmi prizadevanje, dolžnost države zagotoviti oziroma varovati zdravje in življenja ljudi, je to vrhovna ustavna vrednota. “Zato se mi zakon v tem kontekstu, s tega vidika, ne zdi problematičen – z vidika načela zakonitosti in natančnosti vnaprej predvidenih omejitev svobode gibanja,” je ocenil ZobecŽe pred časom je tudi ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič opozoril, da Ustavno sodišče postaja covid sodišče, ki strokovno sporno odloča o stvareh, za katere niti ni pristojno. “Zaradi nekritično širokega odpiranja vrat imamo v tem trenutku na Ustavnem sodišču zabeleženih že preko 130 dodatnih zadev samo iz tega področja. Takšen trend vodi v nevzdržno stanje, ki gre na škodo človekovih pravic na vseh drugih področjih,” je med drugim napisal že lani decembra. Da je Ustavno sodišče že takrat s svojo odločitvijo  odstopilo tudi od svoje prakse pa je opozoril tudi v. d. direktorja vladne službe za zakonodajo dr. Miha Pogačnik – Takrat je Ustavno sodišče namreč odločilo, da sklepi vlade o izobraževanju na daljavo ne veljajo, ker niso bili objavljeni v uradnem listu.

Pogačnik je komentiral tudi zadnjo odločitev Ustavnega sodišča: “Ustavno sodišče je z neprepričljivo večino in veliko dvoma, ki jih odražajo ločena mnenja ustavnih sodnikov, ugotovilo neskladnost drugega in tretjega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih bolezni u ustavo, pri čemer padeta najprej v oči dve izraziti vsebinski deviaciji.” Težava se po njegovem mnenju pojavi v neustreznem tehtanju pomena ogroženosti človeških življenj, cele populacije in naroda v ekstremni in v stoletnem prerezu edinstveni in izjemni situaciji pandemije v primerjavi z dvema določbama ustave glede običajne svobode gibanja in združevanja ljudi v normalnih razmerah. Spomnimo, Ustavno sodišče je med drugim tudi razveljavilo člen šestega protikoronskega zakona, kar pa so v nekaterih levo usmerjenih opozicijskih strankah seveda pozdravili. V stranki LMŠ so tako zapisali, da nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih interesov – a ravno KUL-ovci so bili tisti, ki so epidemijo najbolj izkoriščali za svoj politični boj.  Tudi glede omejevanja gibanja oziroma prehoda mej, je sodišče menilo, da so škodljive posledice, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijane določbe hujše od škodljivih posledic za varstvo javnega zdravja, ki bi jih lahko povzročilo začasno pridržanje izvrševanja te določbe. Torej – bolj škodljivo je, da nekdo ne more neomejeno prehajati meje in oditi na izlet v Avstrijo, kot pa da se virus neovirano širi? Razumi kdor more.

Soodgovornost za 4265 smrti in število okužb, nosijo predvsem saboterji vladnih ukrepov
Nasprotovanju vladnim ukrepom so se, poleg določenih opozicijskih strank, pridružili tudi nekateri drugi – na primer Branimir Štrukelj, šef sindikata SVIZ, ki je pred kamero povedal, da ga zaščitna maska moti in da je ne bo nosil. V tistem času je tudi nasprotoval tako šolanju na daljavo kot tudi nošenju mask v šolah – in število okužb v šolah se je posledično strmo povzpelo navzgor. Zaščitno masko je v DZ odvrgel tudi poslanec Jani Möderndorfer, ki si je kasneje sicer omislil prozoren vizir – ne smemo pa pozabiti še na ostale vidnejše poslance in predstavnike političnih strank, ki so se pojavljali na protivladnih protestih, prav tako brez mask. Marjan Šarec, Tanja Fajon, Miha Kordiš in še kdo. Vsi so s svojim ravnanjem doprinesli k slabo zgledu – namesto, da bi se obnašali državotvorno, človekoljubno in spodbujali k upoštevanju ukrepov, ki so namenjeni zgolj zaščiti in zdravju ljudi. Hujskanju se je pridružila še informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je menila, da želi vlada z aplikacijo #OstaniZdrav zbirati podatke o lokacijah državljanov. Njena preganjavica je bržkone povzrorčila, da uporaba aplikacije v Sloveniji nikoli ni prav dobro zaživela – kar je verjetno botrovalo tudi kakšni nepotrebni okužbi več. Prav tako se ji ni zdelo smiselno niti merjenje temperature ob prihodu na delo, kar je povsem nelogično in nerazumljivo, razen če je namen zgolj namerno nasprotovanje in nagajanje.

Sara Bertoncelj