fbpx

Vili Kovačič: Sodišče je kršilo ustavne pravice z neizvedbo javne obravnave o nezakoniti Jankovićevi predvolilni kampanji

Ljubljanski župan Zoran Janković na programski konferenci Golobove stranke Gibanje Svoboda. (Foto: STA)

“Ustavni pritožnik je izpodbijal izvolitev župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića in mestnih svetnikov Liste Zorana Jankovića pred mestnim svetom in pred Upravnim sodiščem s petimi ugovori o nepravilnostih. Najpomembnejša med nepravilnostmi je uporaba oziroma zloraba javnih sredstev za namene volilne kampanje,” vložitev ustavne pritožbe na ustavno sodišče pojasnjujeta aktivni državljan Vili Kovačič in nekdanji kandidat za ljubljanskega župana Tomaž Ogrin. 

Aktivni državljan Vili Kovačič in se je odločil podati ustavno pritožbo na zoper sodbo upravnega sodišča z dne 25. januarja 2019, potem ko je pred časom že vložil pritožbo na Upravno sodišče RS, in sicer 24.12.2018 v Ljubljani. Oba dokumenta je vložil skupaj s Tomažem Ogrinom, kandidatom liste Zelenih za župana Mestne občine Ljubljana. Kot je zapisano že v pritožbi na upravno sodišče, je “ključni razlog za pritožbo je nezakonito in neustavno vplivanje na volilni izid pri glasovanju na lokalnih volitvah, dne 18.11.2018 v Ljubljani.” V ustavni pritožbi pa je uvodoma navedeno: “Upravno sodišče je kršilo ustavne pravice s tem, ko ni izvedlo ustne javne obravnave in ni omogočilo ustavnemu pritožniku predstavitve svojih stališč, zaslišanja nasprotnih strank in prič ter izvedbe dokazov, čeprav je ustavni pritožnik vse to zahteval in podal zadostno podlago ter priložil listinske dokaze o kršitvah.”

Kot v nadaljevanju pojasnjujeta Kovačič in Ogrin, je do nepravilnosti prišlo z nedopustno in enostransko uporabo javnega denarja z namenom izdajanja in odpošiljanja tiskanih glasil. In prav slednja so predstavljala nedovoljeno javno propagando, kar je huda kršitev. Pobudnika poudarjata, da je v razvitih zahodnoevropskih demokracijah takšno ravnanje ostro sankcionirano. Kandidati so po možnosti tudi izločeni, volitve pa razveljavljene. “OVSE, Svet Evrope, Evropska unija in mednarodne organizacije štejejo to za eno najhujših zlorab, ki je v mnogih državah tudi kaznivo dejanje,” še pojasnjujeta vlagatelja ustavne pritožbe. Kot pritožnika sta pred upravnim sodiščem zahtevala tako javno ustno obravnavo, kot tudi zaslišanje sebe in nasprotnikov ter prič pa tudi izvedbo drugih dokazov. Poleg tega so bili priloženi listinski dokazi o nepravilnostih, ki potrjujejo navedbe.

Upravno sodišče bi v skladu z zakonodajo, o zadevi moralo odločati v roku 30 dni. Sodba omenjenega sodišča je sicer izjemno dolga, vendar pa se do navedb pritožnika opredeljuje zgolj v manjšem delu. “Upravno sodišče je potrdilo, da “Bistveno je, da je zakonodajalec jasno predpisal, da volilne kampanje za župana in njegovo listo ni dovoljeno financirati iz proračunskih sredstev občine,” v nadaljevanju ugotavljata Kovačič in Ogrin. Prav tako je sodišče potrdilo zlorabo javnih sredstev za namen izvedbe predvolilne kampanje ter porabo javnega denarja za propagando. Ravno tako je potrdilo, da je bil zakon kršen, vendar pa po mnenju sodišča to ni bistveno vplivalo na končni izid volitev. Lista Zorana Jankovića je namreč prejela 23 od 45 sedežev v svetu MOL, Janković pa kar 60,45 % glasov. za druge tiskovine in fotografiranje župana skupaj s šolarji pa je sodišče spoznalo, da gre za “normalno obveščanje” na občinske stroške in ni odkrilo nepravilnosti.

Upravno sodišče se je odločilo, da obravnave ne bo izvedlo, ker zadeva naj nebi ključno vplivala na izid volitev. Hkrati se je sklicevalo na kratek 30-dnevni rok, ki mu je bil dodeljen za razsodbo v spornem primeru. Javnosti sojenja pa je bilo po mnenju sodišča zadoščeno že z “javno objavo izreka sodbe na oglasni deski. Zapisalo je tudi, da je upoštevalo “splošno sodno prakso glede razpisovanja javnih obravnav v situacijah, ko stranka ne utemelji prepričljivo, kako bi lahko zaslišanje prič ali kateri koli drug konkreten dokaz vplival na odločitev. Sklicevalo se je tudi na svojo prakso neizvajanja obravnav in na staro prakso z leta 2004, po kateri “zgolj gola zahteva stranke za izvedbo javne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje.” Na sodišču so prepričani, da bi “bi sojenje na glavni obravnavi po nepotrebnem podaljšalo sodne postopke in potrebne stroške”. 

Z neizvedbo ustne javne obravnave pa so bile kršene ustavne pravice pritožnika. Za upravno sodišče je sicer znano, da se javnim obravnavam izogiba, s tem pa dejansko krši pravice. Obveznost izvajanja javnih obravnav v zadevah, ki se nanašajo na volitve, sicer določa Kodeks Sveta Evrope dobrih praks v volilnih zadevah. Kršitev v primeru volitev pa je bila bistvena. Če bi omenjena Lista ljubljanskega župana le peščico glasov manj, bi namreč prejela samo 22 sedežev od 45 sedežev, posledično pa nebi imela večine v svetu MOL. “Večino je osvojila z izjemno tesno večino le nekaj glasov. Kršitev, ki jo je tudi Upravno sodišče ugotovilo, je torej bila zelo pomembna. Še več kršitev bi dokazala zaslišanja, moja ustna predstavitev in izvedba ostalih predlaganih dokazov.” Tudi glede 30-dnevnega obdobja pritožnika jasno poudarjata, da je dovolj dolgo za sklic in izvedbo obravnave. Tovrstna praksa je namreč v veljavi tudi na tujem. Ponekod za odločitev zadostujeta že dan ali dva in to še pred volitvami.

“Pravni interes izkazujem z ustavno pritožbo, a tudi kot volivec in ker nameravam tudi v bodoče kandidirati in se boriti za poštene volitve. Ustavni pritožnik je že v pripravljalni vlogi, takoj ko je videl ime sodnika, opozoril da sta brat sodnika in odvetnik MOL strankarska kolega v LDS in bila sta ministra iste politične stranke LDS, ta volilni spor pa je izrazito političen spor. Gre za kršitev videza nepristranskosti (6. člen EKČP). Ustavnemu sodišču RS predlagam, da absolutno prednostno razveljavi sodbo Upravnega sodišča in zadevo vrne Upravnemu sodišče RS v ponovno odločanje z napotkom, da opravi javno obravnavo in omogoči ustavnemu pritožniku izvedbo dokazov.” 

Domen Mezeg