fbpx

Virtualno srečanje članov vlade z vodji političnih skupin Evropskega parlamenta: “Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega več kot leta!”

Foto: Vlada RS

Tema današnjega pogovora s predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta je bila tudi evropski način življenja in spoštovanje vladavine prava. “Vladavina prava ni vladavina arbitrarne politike niti ni stvar selektivne pravice in različnih kriterijev za vse, ampak predpostavlja enaka pravila za vse in enako obravnav vseh držav članic EU v okviru določil Lizbonske pogodbe. V tem okviru je mogoče doseči določene napredke, tako v posamičnih državah članicah kot tudi celotni EU,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Sicer pa je bila ključna tema današnjih pogovorov odpornost in okrevanje EU. “Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega več kot leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja. Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti EU za primer ponovnih podobnih kriz in Slovenija je trdno odločena, da bo to prioriteto peljala skozi naš čas predsedovanja zato, ker so spomini še sveži in ker je v takšnih razmerah lažje dosegati premike,” je dejal premier.

Predsednik vlade Janez Janša je danes skupaj z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, notranjim ministrom Alešem Hojsom, ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem in ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem opravil virtualno srečanje s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in vodji političnih skupin Evropskega parlamenta. Po srečanju je sledila skupna izjava za medije predsednika Evropskega parlamenta in predsednika vlade Janeza Janše. Premier se je v izjavi uvodoma zahvalil za zelo konstruktivno razpravo, ki so jo imeli skupaj z ministri z vodji političnih skupin Evropskega parlamenta o slovenskih prioritetah Sveta EU v naslednji polovici leta. “Evropski parlament je po Lizbonski pogodbi izjemno pomembna izvorno demokratična evropska institucija in kakršen koli napredek je mogoče doseči samo ob tesnem sodelovanju, tako da računamo na tesno sodelovanje med Svetom in Evropskim parlamentom ter na to, da bo to sodelovanje najmanj tako dobro kot leta 2008, ko je Slovenija kot prva nova država članica EU vodila Svet EU in Evropski svet takrat,” je dejal premier in dodal, da je po Lizbonski pogodbi vloga Evropskega parlamenta še pomembnejša in s tem tudi slovenska zavezanost k temu, da to sodelovanje postavimo v središče procedur v drugi polovici leta 2021.

Ključna tema današnjih pogovorov je bila odpornost in okrevanje EU. “Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega več kot leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja. Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti EU za primer ponovnih podobnih kriz in Slovenija je trdno odločena, da bo to prioriteto peljala skozi naš čas predsedovanja zato, ker so spomini še sveži in ker je v takšnih razmerah lažje dosegati premike,” je dejal premier in dodal, da je to potrebno tudi zato, da bo EU bolj odporna in da bomo dosegli tudi strateško avtonomijo EU na vseh kritičnih točkah, na katerih se je v zadnjem letu in pol izkazalo, da imamo številne pomanjkljivosti. “Računamo na to, da bo v naslednjih tednih Evropska komisija čim hitreje odobrila nacionalne načrte za okrevanje,” je dejal Janša. Dodal je, da je naš skupni velik uspeh dogovor o naslednji generaciji EU in o virih, ki so za to potrebni. Po njegovih besedah so tudi zadnje napovedi makroekonomskih kazalcev na ravni EU ugodnejši od lanskih jesenskih napovedi, zato “računamo, da bo mogoče v drugi polovici letošnjega leta in v naslednjem letu zagotoviti okrevanje, ki bo nadomestilo izpade iz lanskega leta.

Foto: Vlada RS

Cilj je, da Evropa zgradi lastne obrambne kapacitete pred kibernetskimi napadi
Kar se tiče kriznega upravljanja in priprav na to, da bo EU bolj odporna, skupaj s prejšnjim nemškim in portugalskim predsedstvom delamo tudi na kibernetski odpornosti EU. Praktično tedensko smo deležni posamičnih kibernetskih napadov in naš cilj je, da naredimo kolikor je mogoče na tem, da Evropa zgradi lastne obrambne kapacitete pred kibernetskimi napadi ne glede na to, ali so ti simetrični ali asimetrični,” je v nadaljevanju povedal predsednik vlade. V času slovenskega vodenja Sveta EU bo potekala tudi konferenca o prihodnosti EU, ki je pomembna zato, ker prihaja v post-epidemični čas, v čas okrevanja in prizadevanj za večjo odpornost, v čas po brexitu, in v čas po mnogih turbulencah, skozi katere smo Evropejci šli v preteklem desetletju in pol. “Ta razprava mora biti odprta in mora omogočiti sodelovanje vsem,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da obstajajo raziskave, ki kažejo veliko zainteresiranost ljudi za sodelovanje v tej razpravi. ” Ta interes, da sodeluje, je izrazilo tudi dve tretjini državljank in državljanov in Slovenija se bo trudila, da odpre prostor razprave za vse,” je dejal predsednik vlade in obenem napovedal, da bo to tudi osrednja tema Blejskega strateškega foruma v začetku septembra, kjer pričakujemo pestro udeležbo iz Evrope iz različnih evropskih institucij. “Dogovarjamo se tudi o tem, da bi na tem forumu sodelovali predsedniki parlamentarnih skupin iz Evropskega parlamenta,” je ob tem še dodal.

Image

Svoboda govora ne more biti omejena z  interesi, ki so si jih izmišljali v totalitarnih režimih
Tema današnjega pogovora s predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta je bila tudi evropski način življenja in spoštovanje vladavine prava. “Vladavina prava ni vladavina arbitrarne politike niti ni stvar selektivne pravice in različnih kriterijev za vse, ampak predpostavlja enaka pravila za vse in enako obravnav vseh držav članic EU v okviru določil Lizbonske pogodbe. V tem okviru je mogoče doseči določene napredke, tako v posamičnih državah članicah kot tudi celotni EU,” je poudaril predsednik vlade. Nenazadnje je spregovoril tudi o svobodi govora in izražanju posameznika, ki je bistven gradnik demokratičnih procesov po državah članicah in tudi v Evropski uniji ter tudi vseh pravnih postopkov. “Ta svoboda govora ne more biti omejena s kakšnimi višjimi svobodami ali interesi, ki so si jih izmišljali v totalitarnih režimih in v situaciji , kakršno danes vidimo tudi v Belorusiji,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je izpostavil, da Slovenija predlaga ustanovitev Evropskega inštituta za ustavno pravo. “EU v glavnem v dilemičnih situacijah naproti Beneško komisijo, ki je Institucija Sveta Evrope. Potrebujemo lastno podobno institucijo in eden naših predlogov gre v to smer,” je dejal premier. Dodal je še, da so na srečanju omenili tudi situacijo v Belorusiji. “Vsi, ki so žrtev represivnega režima v Belorusiji, ne le, da zaslužijo našo solidarnost in podporo, ampak tudi pomoč ter ukrepe, ki smo jih sprejeli na zadnjem vrhu EU. Te ukrepe je treba v prihodnosti nadgraditi, v sredini teh ukrepov pa morajo biti naša prizadevanja za varnost, človekove pravice in spoštovanje političnih svoboščin, tudi tistih, ki o politični zaporniki v beloruskih zaporih,” je dejal premier. Kot je zaključil je “naš cilj Evropa, cela, svobodna in v miru sama s seboj in Evropa, ki je sposobna ta prostor svobode visokih standardov varovanja človekovih pravicah in temeljnih svoboščin širiti tudi na sosedstvo, kajti širši in večji kot bo ta prostor, bolj bomo skupaj varni.

Sara Bertoncelj