Višje sodišče v Ljubljani Logarjevi preiskovalni komisiji ne dovoli dokumentov o bančni mafiji, čeprav priznava, da so v njih dokazi o mafijskih banksterjih!

Foto: STA

Po tem, ko je okrožna preiskovalna sodnica Dunja Franken že drugič zavrnila pridobitev pomembnih podatkov, ki bi Komisiji za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu pomagali pri ugotavljanju odgovornosti bančne luknje v NLB, ki smo jo davkoplačevalci pri zadnji sanaciji dokapitalizirali z več kot milijardo in pol evri, se saga očitno nadaljuje. Višje sodišče v Ljubljani je namreč v senatu, ki so ga sestavljale višje sodnice Silvana Vrebac Arifin kot predsednica ter Vera Vatovec in Mateja Lužovec kot članici, odločilo, da zavrne zahtevo preiskovalne komisije, ki si prizadeva  za razkritje imen ministrov/tajkunov/direktorjev/predsednikov, ki so obiskovali člane uprave NLB.

Poslanec Anže Logar je prek družbenega omrežja Twitter javnost seznanil z novico, da je Višje sodišče v Ljubljani kljub porabljenim 5 milijardam evrov slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev odločilo, da preiskovalna komisija ni upravičena do zasega podatkov o morebitnih obiskih oseb pri članih uprave NLB, članih nadzornega sveta NLB ali svetovalcih uprave v času med 1. 1. 1997 in 24. 4. 2015 z navedbo datuma obiska, namena ter trajanja posameznega obiska, kot sledi iz evidence, ki se sicer zbira pri vstopnem vratarju, v prostore sedeža NLB Skupine, ter dodatno podatek o morebitnih obiskih teh oseb z navedbo navedenih podatkov, ki se jih je beležilo v evidenci za potrebe spremljanja dela uprave.

Argumentacija višjega sodišča
Višje sodišče  je v pojasnilu svojega sklepa zapisalo, da sicer ne odreka tehtnosti pričakovanjem, da bi bilo s pregledom podatkov o sestankih pri vodstvenih kadrih največje “državne” banke potencialno moč razbrati indice o nedovoljenem lobiranju oziroma vplivanju predstavnikov oblasti ali javnih funkcionarjev na “slabe” poslovne odločitve banke, ki so se nedvomno odrazile v številnih terjatvah, naknadno prenesenih na DUTB. Ob tem je med drugim dodalo: “Ni podanega temelja za zaseg listin, ki vsebujejo podatke zasebne oziroma tajne narave, pri čemer ni nobenega dvoma v notorno dejstvo, da so v več kot 18 letih (predlagano obdobje zasega) številne osebe obiskale prostor banke NLB, pri čemer so zasledovale predvsem zasebne interese, nepovezane s predmetom, namenom ter cilji parlamentarne preiskave, v tej posledici pa bi zahtevani ukrep prav tako razkril zaščitene osebne podatke.”

Ob tem je smiselno pripomniti, da se je mož Silvane Vrebac Arifin, ki je kot predsednica vodila senat, ki je odločal o konkretni zadevi, Zainal Arifin oktobra 2011 pojavil na Jankovićevem shodu in tik ob njem navdušeno ploskal. Ta je sicer trdil, da se je tedaj na Kongresnem trgu pojavil povsem naključno in ni član Pozitivne Slovenije, a se ob tem pri marsikomu poraja dvom o nepristranskosti sodnice.

Logar o oviranju dela komisije že opozarjal
Spomnimo. Logar je decembra lani prek Twitterja sporočil, da je okrožna preiskovalna sodnica Dunja Franken že drugič zavrnila pridobitev pomembnih podatkov, ki bi preiskovalni komisiji pomagali pri ugotavljanju odgovornosti bančne luknje NLB, ki smo jo davkoplačevalci pri zadnji sanaciji dokapitalizirali z več kot milijardo in pol evri. “Pri NLB se na ljubljanskem sodišču očitno vse konča (pri imenih),” je tedaj zapisal Logar.

Iz odgovora preiskovalne sodnice Franknove je bilo prav tako razvidno, da zahteva komisije očitno ni bila dovolj utemeljena in jo bodo morali dopolniti za utemeljitev okoliščin, ki bodo sodišču omogočale presojo, ali je pridobitev podatkov o obiskih oseb v skladu s predmetom preiskave, njenim namenom in obsegom. Po njenem mnenju namreč niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za dokaze, pomembne za parlamentarno preiskavo. Na podoben način je pravo izigravala tudi sodnica Deša Cener, vendar je po pritožbi komisije dobila zaušnico z višjega sodišča.

NLB (Foto: STA)

Bančne kriminalce ščitijo, namesto, da bi jih preganjali 
Spomnimo, da je preiskovalna sodnica Dunja Franken prvič ovirala preiskavo natanko pred letom dni, ko je Logarjeva komisija poslala vlogo za zaseg dokumentacije v zvezi z odvetniškimi pogodbami z NLB. Da gre za nerazumno izigravanje pravnih norm, ki so nedvoumne, in da “nekdo ne jemlje resno svojega dela,” je zadevo takrat komentiral celo poslanec SMC Jani Möderndorfer.

Preiskovalna sodnica Dunja Franken je sodelovala pri zasliševanju Zorana Jankovića in soobtoženih v zadevi gradbenih poslov v Nišu, kjer naj bi prišlo do milijonskega oškodovanja Mercatorja. Sodnica Franknova je potrebovala polnih šest mesecev, da je obtožene zaslišala, in nato še tri mesece, da je spisala sklep o uvedbi sodne preiskave.

N. Ž.