fbpx

Višje sodišče v Ljubljani s potrditvijo oprostilne sodbe županu Jankoviću legaliziralo podkupovanje!

Foto: STA

Ljubljanski župan Zoran Janković se je dokopal do še ene zmage. Višje sodišče v Ljubljani je namreč, po navedbah županovega odvetnika Janeza Koščaka za STA, potrdilo oprostilno sodbo ljubljanskemu županu v zadevi Gratel, kjer se je Jankoviću očitalo, da je po nastopu županske funkcije konec leta 2006 od podjetja Gratel v zameno za dovoljenje za nadaljevanje del polaganja optične infrastrukture v Ljubljani, zahteval 500 tisoč evrov donacije v korist občine oziroma Ljubljanskega gradu.

Zoran Janković ostaja najbolj sodno nedotakljiva politična osebnost, saj mu znova ne bo potrebno za zapahe. Višje sodišče je namreč potrdilo oprostilno sodbo prvostopenjskega v zadevi Gratel. Tožilstvo je v pritožbi na višjem sodišču vztrajalo, da v omenjenem primeru ni šlo za odškodnino občini, ker je podjetje preseglo obseg dogovorjenih del, ampak za podkupnino.

Spomnimo. Janković je državni tožilki Blanki Žgajnar večkrat dejal, naj obtožnico umakne, češ da je njen edini namen to, da ga onemogoči. Žgajnarjeva je sicer v tem primeru za kaznivo dejanje prejemanja podkupnine predlagala tri leta zaporne kazni in 50 tisoč evrov denarne kazni. Mestna občina Ljubljana pa naj bi vrnila 250 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Sojenje se je marca lani končalo z oprostitvijo ljubljanskega župana, sodnica Vladislava Lunder pa je pojasnila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da bi zahteval podkupnino, prav tako pa tekom sojenja tega, po njenih besedah, ni pritrdila niti nobena od zaslišanih prič.

Po besedah sodnice so se težave pri izvajanju del, kjer je Gratel za T2 gradil optično omrežje, pričele v času, ko Janković še ni zasedel vodstvenega stolčka v Mestni občini Ljubljana. Tega naj ne bi nakazovale le izjave prič, ampak tudi listinski dokazi, je dodala. Janković je v svoj bran sicer navajal, da je “občina dovoljenje Gratelu za izvedbo del odvzela, ker je gradbeno podjetje pri svojem delu preseglo pooblastila in prekomerno poseglo v prostor. Po dodatnih usklajevanjih in sklenitvi pogodbe o donaciji oz. odškodnini Ljubljanskemu gradu v višini 500 tisoč evrov pa je ljubljanska občina znova dovolila nadaljevanje del.”

Ljubljanski župan Zoran Janković (foto: STA)

Priče v postopku spreminjale svojo zgodbo
Ker se z navedbami Jankovića ni strinjalo specializirano državno tožilstvo, ki se je pritožilo na oprostilno sodbo, je ljubljanskemu višjemu sodišču tožilka Bojana Podgorelec na septembrski javni seji predlagala razveljavitev sodbe okrožnega sodišča in predlagala novo sojenje pod sodnim senatom v drugačni sestavi. Ob tem je vztrajala, da pri nakazilu ni šlo za odškodnino, ker naj bi presegli obseg dogovorjenih del, temveč za podkupnino.
Na pobudo župana naj bi namreč pričeli inšpekcijske postopke, kar je otežilo položaj Gratela, s tem pa je župan ustvarjal pritiske, s katerimi je želel doseči, da Gratel plača podkupnino. “Menimo, da ni bilo razloga, da je bilo odpravljeno prvotno dovoljenje. Znesek, ki je bil plačan, ni bil ne odškodnina in ne donacija, temveč podkupnina,” je zatrdila tožilka in ob tem spomnila na to, da so priče tekom postopka spreminjale zgodbo in vedno bolj razbremenjevale obtoženega.
Glede na to, da je Jankovićeva družina odnesla z velikanskim odpisom dolgov, razplet sodb proti Jankoviću pa se zaenkrat vrti v njegovo dobro, ni čudno, da velik del Slovenk in Slovencev ne zaupa v pravičnost sodstva. Za navadne državljane je namreč praksa povsem drugačna. “Je sodišče s tem legaliziralo podkupovanje?,” se povpraša marsikdo, ki  stežka skriva začudenje nad novico.

Nina Žoher