Vlada Janeza Janše opoziciji ponudila roko sodelovanja pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije!

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Kljub temu, da opozicija v javnosti rada poudarja, kako naj bi vlada Janeza Janša samovoljno sprejemala ukrepe, ki so namenjeni pomoči gospodarstvu in državljanom, pa je jasno, da je vse skupaj daleč od resnice. Vlada je namreč že na samem začetku ponudila roko sodelovanja. Njeno pripravljenost na sodelovanje pa dodatno dokazuje nedavno vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije.

Predsednik vlade Janez Janša je vabilo za sodelovanje objavil na svojem Twitter profilu in zapisal: “Koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS danes strankam opozicije pošilja vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije. Roka je ponujena.”

Strankam opozicije je ponujen podpis sporazuma političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru RS o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov in dokumentov v obdobju 2020-2022 z namenom, da izrazijo voljo in namero, da zadane cilje in naloge oblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne politične stranke v koaliciji ali opoziciji. Med pravili o vplivu in odgovornosti je razvidno soglasje, da je v času po epidemiji covid-19 za ponoven zagon gospodarstva in normalizacijo družabnega življenja, za izvedbo nekaterih strukturnih reform, ter uspešno izvedbo predsedovanja EU nujno potrebno sodelovanje vseh političnih strank in obeh poslancev narodnosti v Državnem zboru RS.

Podpisniki niso zavezani k vnaprejšnjemu soglasju
Ob tem je poudarjeno, da podpis sporazuma nobenega izmed podpisnikov ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom. Ta sporazum tako v ničemer ne vpliva na ustaljene postopke delovanja koalicije. Postopki v smislu usklajevanja posameznih zakonodajnih besedil iz normativnega programa potekajo samostojno med upravičenimi predlagatelji in koalicijo. 30 dni po podpisu sporazuma bo podpisnicam predložen konkreten, terminsko določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto, oziroma do 31. januarja za vsako nadaljnje tekoče leto.

V sporazumu je predvideno, da v roku enega tedna opozicijske podpisnice in poslanca narodnosti državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika vlade, ki je zadolžen za sodelovanje vlade z Državnim zborom RS, sporočijo, pri katerih zakonih, ki so predvideni v normativnem programu, želijo sodelovati. “Tako določeno zakoni bodo predmet usklajevanja med posameznim predlagateljem zakona in opozicijskimi podpisnicami sporazuma in poslancema narodnosti.” Pred uradno vladno proceduro bodo podpisniki razpravljali in se usklajevali o vsakem predlogu zakona posebej.

V primeru, da bo kdo od podpisnikov imel pripombe na besedilo zakona, bo lahko v roku 5. dni zahteval usklajevalni sestanek s pristojnim predlagateljem zakona. Svojo zahtevo bo poslal državnemu sekretarju, nato pa bo ta v roku 5. dni sklical usklajevalni sestanek. Pri tem pa se podpisnik zaveže, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedilo in rešitve v zakonu ne bodo komentirali v javnosti, niti kakorkoli razširjali izven poslanske skupine. Cilj usklajevalnega sestanka je namreč dogovor o ciljih in bistvenih rešitvah v predlogu zakona ter morebitna podpora podpisnikov.

V primeru, da po usklajevalnem sestanku dogovor ne bo dosežen, vlada pa se kljub temu odloči, da bo zakon vložila v proceduro, imajo podpisniki, ki so sporazumu nasprotovali, možnost, da javno pojasnijo svoja stališča glede same vsebine zakona. Iz sporazuma, ki je ponujen v podpis, je razvidno, da bo vlada zagotovila, da se v oblikovanje zakonov še naprej na enakopraven način vključujejo socialni partnerji  v okviru Ekonomsko socialnega sveta in po potrebi tudi zainteresirane institucije in nevladne organizacije. Vsi podpisniki sporazuma morajo biti seznanjeni z rezultati pogajanj s socialnimi partnerji in z neusklajeno vsebino predlaganih rešitev.

Državni zbor (Foto: STA)

Podpisnik lahko kadarkoli izstopi iz sporazuma
Vsak od podpisnikov bo lahko sam odločil, kdo bo tisti, ki jih bo zastopal na usklajevalnih sestankih o posamičnih predlogih zakonih. Na opozicijskih podpisnikih bo, da se bodo trudile, da njihove poslanske skupine podprejo usklajene rešitve predlogov zakonov. Predvidena je tudi ustanovitev Partnerskega sveta, kot posvetovalnega organa, kjer sodelujejo predsedniki strank podpisnic sporazuma in predstavnika narodnosti. Ta se bo sestal na predlog katere koli podpisnice sporazuma ali poslancev narodnosti, zahtevo za sklic pa se pošlje državnemu sekretarju. Kdorkoli od podpisnikov lahko kadarkoli sporoči, da izstopa iz sporazuma ter za svojo odločitev navede razloge. Enako možnost pa ima tudi koalicija kot celota.

Kot lahko v tem zelo konkretnem primeru vidimo, je aktualna desnosredinska vlada za razliko od levih vlad ponudila roko sodelovanja. V primeru, da gre strankam opozicije resnično za dobrobit državljank in državljanov, lahko to dokažejo tako, da se odločijo za sodelovanje z namenom sprejemanja zakonov, ki bodo v kar največji meri delovali v korist ljudi. Več glav le več ve. Dejstvo je, da obnašanje, kot smo ga bili vajeni do sedaj, ko je bila ponujena roka, potem pa se je šlo v medije in na ves glas razpravljalo, kaj stranki ni všeč, na dolgi rok ne vodi nikamor. Nabiranje političnih točk namreč nikoli in nikdar ni bilo v korist državljanom, zato je prav, da takoimenovani predstavniki ljudstva upravičijo podporo, ki jim je bila zaupana na volitvah in naredijo nekaj v duhu sodelovanja.

Hana Murn