fbpx

Vlada odpravila krivice glede izplačila dodatka za pomoč in nego otroka za nazaj

Foto: Pixabay

V uradnem listu sta bila objavljena Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo (ZINDPP) in Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J). Prvi zakon vzpostavlja enakost med prejemniki dodatka za nego otroka in prejemnikom dodatka za pomoč in postrežbo, s katerim se vračajo izplačilo dodatka tistim, ki zaradi določenega razloga do sedaj niso bili upravičeni. Drugi zakon pa ponovno vzpostavlja pravico do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Sprejeta novela ZPIZ-2J tudi omogoča, da se pri priznavanju pravice uporabljajo novi predpisi o vrstah in stopnjah telesnih okvar, če bi bili ti v vmesnem času sprejeti.

Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežboZINDPP zagotavlja izplačilo dodatka za nazaj osebam, ki do te pravice niso bile upravičene, ker so prejemale dodatek za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Na podlagi ZINDPP se slepim osebam, ki so bile zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če so kadar koli v obdobju med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016 v skladu z ZPIZ-1 in ZPIZ-2 izpolnjevale pogoje za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, vendar ga niso prejele, ker je eden od staršev ali druga oseba prejemala dodatek za nego otroka, izplača znesek v višini 300 evrov, in sicer za vsak mesec, ko so izpolnjevale pogoje.

Pravica do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo se uveljavlja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi vloge, in sicer v enem letu od uveljavitve tega zakona. V primeru smrti upravičenca lahko vlogo vložijo njegovi pravni nasledniki. Znesek neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo bo na podlagi vloge izplačal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. “S sprejetim zakonom bodo končno odpravljene posledice za vse, ki so bili prikrajšani za dodatek za pomoč in postrežbo,” je med razpravo pristojnega odbora poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Višje delovno in socialno sodišče je leta 2012 odločilo, da je tolmačenje zakona nepravilno, kar pomeni, da so bili otroci upravičeni do obeh dodatkov, a se je sporna praksa kljub temu nadaljevala vse do danes.

V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen tudi Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2J, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji dne 13. julija 2021. Sprejeta novela ZPIZ-2J je ponovno uvedla pravico do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni.

Zakon ohranja vse že do sedaj pridobljene pravice
ZPIZ-2, ki je bil sprejet leta 2012, je v primeru invalidnin za telesno okvaro ohranil pravice, ki so jih posamezniki na tej podlagi že uživali do njegove uveljavitve, in zagotavljal njihovo nadaljnje izplačevanje, hkrati pa omogočal, da se pravica do invalidnine vse do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki naj bi uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko pridobi le za tiste telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Predpisi s področja varstva invalidov, ki bi celovito in sistemsko uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, še niso bili sprejeti, zato se z novelo ZPIZ-2J do uveljavitve predpisov s področja invalidov ponovno omogoča pridobitev pravice do invalidnine tudi za telesne okvare, ki so posledica poškodbe zunaj dela ter bolezni. Sprejeta novela ZPIZ-2J tudi omogoča, da se pri priznavanju pravice uporabljajo novi predpisi o vrstah in stopnjah telesnih okvar, če bi bili ti v vmesnem času sprejeti.

Sara Rančigaj