Foto: STA
DZ je danes s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev. V koaliciji so spremembe pozdravili, saj da naslavljajo problem pomanjkanja kadra v javnem sektorju in gospodarstvu. V opoziciji so medtem menili, da se z novelo odpira vrata zlorabam.
Na izredni seji državnega zbora so danes obravnavali predlog novele zakona, ki poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev. Notranji minister Boštjan Poklukar je v predstavitvi novele zakona o tujcih povedal, da z zakonom v prvi vrsti odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev in se tako približujejo ljudem ter delajo zanje. Izpostavil je, da ohranjajo zahtevo po znanju jezika za družinske člane in tiste, ki bi radi v Sloveniji stalno živeli, vendar jim ob tem z odlogom dajejo dovolj časa, da na brezplačnih tečajih pridobijo potrebno znanje. Minister verjame, da so v noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.
Poslanke in poslanci iz poslanke stranke SDS so v ponedeljek na odboru med drugim dejali, da je znanje jezika temelj integracije, da bi predlog zakona moral zaostriti nadzor, ki bi moral biti sistematičen in učinkovit, da bi odprava znanja jezika pomenila dodatne nesporazume in konflikte v družbi ter da je treba omogočiti posamezniku, da se prilagodi okolju in se vključi v skupnost. Menili so, da se morajo tujci integrirati ter sprejeti jezik in kulturo ter vzpostaviti potrebo po zagotovitvi zadostnih kapacitet za izvedbo tečajev. Jezik je treba razumeti in tudi uporabljati, saj je nujno potreben za integracijo in posledično za vse ostalo. Poslanci kljub kritikam, tudi nekaterih nevladnih organizacij in koalicijske stranke Levice, iz novele niso umaknili člena o pogoju znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družinske člane tujcev. Razširili pa zgolj nabor institucij, ki opravljajo preizkuse znanja slovenskega jezika in določili 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele.
Istočasno so migranti pripravili shod. (Foto: STA)
Vida Čadonič Špelič je povedala, da je cilj stranke NSi doseči čim boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo – znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje, “in o teh temeljih ne smemo in tudi ne bomo odstopali”, je poudarila poslanka, ki je izpostavila tudi spoštovanje slovenskega pravnega reda. Opozorila je, da bi bilo treba o predlaganih spremembah razpravljati široko, tak zakon pa bi morali sprejemati po rednem postopku.
V stranki NSi tudi menijo, da bi morale upravne enote še naprej periodično preverjati, ali tujci izpolnjujejo pogoj zadostnih sredstev za preživetje, ki so v skladu s sedaj veljavnim zakonom. “Trdimo, da je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine eden izmed temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo,” je še dejala in pripomnila, da se tega očitno zaveda tudi minister, vendar mu koalicija ne sledi v popolnosti. Napovedala je, da predlaganega zakona v poslanski skupini ne bodo podprli.
Branko Grims je najprej izpostavil, da se pri vprašanju tujcev vsakič najdejo samooklicani varuhi, ki si jih poskušajo prisvojiti. Vendar pa je po njegovih besedah to v praksi zelo preprosto: kaj je interes tujca, ki pride k nam s poštenim namenom, da bo delal in zaslužil? Čim višja plača. Kdo jim je to omogočil? “Naša vlada v minulem mandatu, ki je znižala davke in s tem omogočila višjo neto plačo vsem zaposlenim,” je poudaril poslanec in spomnil tudi na to, kdo je potem znižal plače. “Golobova vlada, ki je dvignila davke in onemogočila povečanje plač oziroma je plače znižala,” je pojasnil Grims, kdo v resnici zagovarja čigav interes.
DZ je s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev
Državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija je uvodoma ponovil, da novela zakona prinaša tri ključne spremembe, ki bodo pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je DZ prav tako potrdil danes. Kot prvo spremembo je izpostavil, da bo lahko tujec z uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote. Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale. Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne več po devetih, poroča STA.
Alenka Helbl (SDS) je bila kritična, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko popravljive posledice za delovanje države, predvsem, ker potreba po delovni sili, ki jo ta zakon naslavlja, ni nastala nenadno. V SDS jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-pravna služba DZ pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila novela zato zelo amandmirana. V SDS so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oz. izdajanja odločbe s strani upravne enote, saj da se tujcev, ko enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu za zaposlovanje, ne obravnava več, kar da v praksi pomeni, da že po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena.
Sara Kovač
