fbpx

Vladna pomoč povsem zgrešena: Sladkorčki za brezdelneže, davčne batine za pridne in podjetne!

Premier Robert Golob. (Foto: sta)

“Korenček za tiste na sociali in palica za delavce z znižanjem realnih plač zaradi ukinitve usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo ter manjšo rastjo splošne olajšave je čudno sporočilo ampak glavno, da so sindikati zadovoljni,” je Golobovo “finančno pomoč”, pojasnil ekonomist Lahovnik. 

Kot sporoča vlada Roberta Goloba, je bil sprejet predlog Zakona o začasnih ukrepih, s katerim bi se odpravilo posledice draginje za skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive. Vladajoči menijo, da bodo ukrepi omilili posledice in “vpliv visokih cen energentov in življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone”. Njihova skupna vrednost znaša 41 milijonov evrov. Ekonomist Matej Lahovnik pa jasno opozarja, da gre za metanje peska v oči, saj vladni ukrepi spodbujajo nedelo in kaznujejo delo.

Namen je krepitev socialistične logike – da mora človeku nekaj “pasti z neba”, medtem ko se kaznuje prizadeven, samoiniciativen in kreativen del družbe, ki ustvarja dodano vrednost. Gre za načrtno dušenje podjetniškega duha in ustvarjanje družbe enakih siromakov, ki bodo finančno čim bolj invalidni in priklenjeni na državne jasli. Je pa res, da znova postajamo družba, kjer ne bo toliko priložnosti za “foušijo”, ker bodo vsi, če se malce pošalimo, vozili le še Zastave 101.

Foto: Twitter

Vlada nas spreminja v družbo pasivnih in nezadovoljnih posameznikov, ki bodo čakali, da zanje poskrbi država. Ali če si sposodimo besede Zmaga Jelinčiča Plemenitega: “Bodo doma pri mamici na hladilniku.” Prav takšne potrebujejo Golobovi. Ljudje se bodo resno spraševali, ali ni bolje biti na socialni pomoči kot pa nekaj ustvarjati. V tej luči gre razumeti besede ministra Luke Mesca: “Za razliko od predhodne vlade smo se v naši ekipi odločili, da bomo pomoč ciljali in jo namenili tistim, ki jo najbolj potrebujejo.”

Avstriji enakovredna pomoč bi v Sloveniji znašala 1,4 milijarde evrov, znaša pa kar 74-krat manj 
In ne samo to, da vlada pomaga na nepravilen način. Dejstvo je, da pomaga v neprimerno manjši meri, kot denimo avstrijska vlada. Gre za drobtinice, ki jih meče svojim izbrancem. Poslanec NSi Jožef Horvat je primerjal pomoč Golobove vlade s pomočjo vlade naših severnih sosedov. Kot je navedel, bi Avstriji enakovredna pomoč v Sloveniji znašala 1,4 milijarde evrov, znaša pa kar 74-krat manj.

Vračamo se v socializem: Vlada bi nagradila (zlasti) nedelo, medtem ko bi z višjimi davki kaznovala produktivnost. (Foto: Twitter)

Novinarka Vida Kocjan pa se v Demokraciji osredotoča na davčno reformo pod pokroviteljstvom finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Uvodoma spomni na srhljivo dejstvo, da gre za kader iz kvote Gibanja Svoboda, ki se na javne finance dokazano ne spozna. Opozarja, da je bil njegov največji dosežek delo v podjetjih, ki sta končali v stečaju. Samo upamo lahko, da enaka usoda ne čaka javnih financ. In takšen kader nam piše davčno zakonodajo?! Sicer povsem pričakovano želi najprej likvidirati ukrepe, sprejete v času vlade Janeza Janše.

Kaznovali bi najbolj produktivne in pridne
Nova vlada odpravlja dohodninski zakon prejšnje vlade, po katerem bi se neto plače zaposlenih v prihajajočih letih postopno višale. “Zaradi višje splošne olajšave bi vsak zaposleni vsako leto prejel višjo neto plačo, v letu 2025 bi to zneslo eno mesečno neto plačo več. Golobovi zdaj to spreminjajo. Hkrati je Janševa vlada določila, da se bo splošna olajšava letno usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Golobovi nameravajo tudi to odpraviti, četudi smo dnevno priča izredno naraščajoči inflaciji. Julija je bila ta 10,8-odstotna in bistveno višja od povprečja v državah z evrom.”

Golobovi bi višali tudi davke na najemnine. (Foto: STA)

Prihajajo višji davki in nižje plače, čeprav so življenjski stroški višji. Hkrati se namerava izganjati izobražene in produktivne: davčno stopnjo petega dohodninskega razreda se z dosedanjih 45 odstotkov zvišuje na 50 odstotkov. Višje bodo tudi najemnine – prihaja dodatna obdavčitev na dohodke, ki jih nekdo prejme s tem, ko oddaja v najem premoženje. V času prejšnje vlade je veljala 15-odstotna davčna stopnja, Golobovi pa načrtujejo dvig na 25 odstotkov. “Hkrati pa ohranjajo višino priznanih normiranih stroškov.”

V času krize je najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš davke
Povišanje davka je nenormalno visoko, dejstvo je, da se bo to prelilo v višje najemnine. Na slabšem bodo torej najemniki nepremičnin, med katerimi je največ mladih pa tudi starejših socialno ogroženih skupin prebivalstva.” Pričakuje se tudi razcvet oddajanja nepremičnin “na črno“, ob čemer nihče ne jamči, da bodo najemnine tudi nižje, dosedanja praksa temu pritrjuje (denimo v času vlade Marjana Šarca). In treba je vedeti, da nepremičnine ne oddajajo v najem le premožnejši, ampak tudi tisti, ki so jih podedovali, in kar zanje predstavlja vir dohodka za preživetje.

Ekonomist Matej Lahovnik (Foto: STA)

In prav teh je več kot bogatih. Lahovnik: “Davčna reforma prejšnje vlade je šla v pravo smer in je bila tudi v skladu z usmeritvami OECD. Razbremenilo se je plače z davčnimi ukrepi. Šlo je za povišanje neto plač in povišanje bi bilo v naslednjih letih iz leta v leto višje. Moram reči, da sem nad tem predlogom, ki ga je pripravila sedanja vlada, zelo zelo neprijetno presenečen.”

Namreč, bistvo tega predloga je, da dviguje davčne stopnje in znižuje rast splošne olajšave. Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke. S tem dodatno zapleteš poslovanje podjetjem in, seveda, življenje državljanom. Ne smemo tudi zanemariti, da bo to verjetno negativno vplivalo na potrošnjo in zato se mi zdijo ti ukrepi dejansko problematični.”

Domen Mezeg