fbpx

Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant preprečila policiji, da bi Stevanovića prijeli že dan pred izgredi

Vodja okrožnega državnega tožilstva Katarina Bergant. (Foto: STA)

Včerajšnji Stevanovićev protest se je končal klavrno. Takšnih izgredov, metanja granitnih kock v policiste, avtomobile, napadov na novinarje, metanja smetnjakov pri nas ne pomnimo. Kljub vsemu temu je policija opravila svoje delo odlično. Prijeli so tudi več protestnikov, provokatorja Zlatana Čordića in organizatorja Zorana Stevanovića, ki je zadržan po besedah njegovega odvetnika zaradi “hujskanja k upiranju”, lahko mu grozi do treh let zapora. Po zanesljivih informacijah novinarja Nova24TV Luke Svetine, pa je policija že v ponedeljek zaprosila tožilstvo za prijetje Stevanovića pred protesti zaradi nevarnosti izgredov, a je vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant to preprečila.

Policija je zaradi preprečitev takšnega izgreda, kot se je zgodil včeraj, nameravala že dan pred protestom aretirati organizatorja Zorana Stevanovića, a je temu nasprotovala Katarina Bergant, vodja ljubljanskega tožilstva. Pred začetkom protesta so zato policisti dali Stevanoviću še eno možnost, z njimi opravili razgovor in mu rekli, da bo v trenutku, ko bo množica krenila s Trga Republike, aretiran. Tako se je tudi zgodilo. Pred parlamentom so se protestniki začeli zbirati ob 15. uri, z uro zamude pa je Stevanović pričel s svojim govorom. Kasneje ga ni bilo več videti, po nekaterih informacijah se je policiji predal kar sam.

Vprašanje je, zakaj je prijetju Stevanovića, da bi se izognili izbruhu nasilnih izgredov, nasprotovala Bergantova. Komu so bili ti protesti v interesu? Spomnimo, da je ljubljansko tožilstvo pod vodstvom Katarine Bergant pred kratkim javno objavilo, da fraza Smrt janšizmu ni problematična in posameznike, ki nosijo transparente ali z glasnim vzklikanjem pozivajo smrti, ne bodo preganjali. Po njihovem mnenju je izražena jasna grožnja več tisočglave množice, ki s transparenti in glasnimi vzkliki poziva smrti ne le predsedniku vlade Janezu Janši, ampak vsem tistim, ki so člani, simpatizerji ali le občasni volivci politične stranke.

Tožilstvo pod vodstvom Bergantove: Pozivi k umoru Janše niso spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti
Kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov “Smrt janšizmu, svoboda narodu” je takrat tožilstvo v Ljubljani zavrglo, ker menijo, da ni šlo za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti. Preganjali pa niso niti pozivov Ludvika Tomšiča k uboju Janeza Janše na protestih pristašev levice, ko je Janša prevzemal oblast. Teh pozivov na tožilstvu niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Boj med Stevanovićem in Čordićem
“Da je Zoran Stevanović zamudil na shod ob 15.00 zaradi prometa, je še ena od njegovih laži. Zadržala ga je namreč policija
” je še sporočil novinar Luka Svetina in dejal, da so z njim opravili pogovore, ki pa jih ni upošteval. Po uvodnem govoru na Trgu republike naj bi bilo še nekaj govornikov, a je “slavo” Stevanoviću vzel Zlatan Čordić, ki je kar sam, ko je vzel mikrofon v roke, pozval udeležence k shodu proti Čopovi. Očitno se med njima bije bitka prevlade, saj so na Facebookovi strani Resni.ca izgrede posredno naprtili kar Zlatku. “Potem ko je Zoran Stevanović povedal, da ne želi, da kdo misli, da gre za politični shod in zlorabo shodov za politično kampanjo, je povabil vse iniciative in posameznike k organizaciji in govoru. Zatem bi se moralo zvrstiti še nekaj govornikov, vendar je mikrofon samoinciativno prevzel posameznik in pozval ljudi na ulici, kjer pa je policija hitro izkoristila jezo in stisko nekaj posameznikov, pri čemer je prišlo do izgredov, od katerih se v stranki Resni.ca odločno distanciramo, kar smo že večkrat izrazili,” so zapisali. Policija pa je Čordiča kmalu po njegovem pozivu na Čopovo prijela.

Protestnika Zlatana Čordića je policija aretirala. (Foto: STA)

Stevanoviću grozi zaporna kazen?
Po poročanju odvetnika je Zoran Stevanović pridržan zaradi 302. (2) člena “Hujskanje k upiranju”, ki pravi, če zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka odločba ali ukrep državnega organa ni bil izveden ali je bila izvedba zelo otežena ali je to dejanje storil vodja skupine, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

V prejšnjem odstavku piše: (1) Kdor druge hujska k nasilnemu upiranju zakonitim odločbam ali ukrepom državnih organov ali proti uradni osebi, ki upravlja uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta.

Anita Gužvič