fbpx

Vodja posvetovalne skupine o novih PCT ukrepih: Cepljenje je namenjeno normalizaciji življenja

dr. Bojana Beović (Foto: Nova24TV)

“Verjetno si je v tej situaciji marsikdo premislil in ugotovil, da bi bilo najenostavneje, da je cepljen in ima posledično kadarkoli dostop do vseh tistih dejavnosti, kjer se zbira več ljudi in kjer moramo omogočati večjo varnost,” je dr. Bojana Beović dejala glede novih PCT ukrepov, ki so mnoge že prepričali, da se rajši, kot da neprenehoma opravljajo hitre teste, cepijo. 

Od jutri naprej bo po sobotnem sprejetju vladnega odloka izpolnjevanje pogoja PCT potrebno za skoraj vse javno življenje, tudi za obisk zdravstvenih ustanov, sodišč, neživilskih trgovin, bencinskih črpalk, pa tudi v javnem potniškem prometu, je v tokratni Temi dneva uvodoma dejal voditelj Luka Svetina. Izjema so učenci in dijaki, ki se peljejo v šolo. Po odloku bodo preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT morale organizirati osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. Na železnicah potnike že obveščajo o tem pogoju, ki ga bodo preverjali sprevodniki skupaj z vozovnico na vlakih. Če potnik potrdila ne bo imel, ga bodo sprevodniki oziroma vlakospremno osebje na to opozorilo in ga prosilo, naj izstopi na naslednji postaji.

Nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT pa bodo na avtobusih v Ljubljanskem potniškem prometu opravljali njihovi kontrolorji in zdravstveni inšpektorat. V primeru, da potniki, ki ne bodo izpolnjevali PCT pogoja, ne bodo želeli zapustiti avtobusa, jih bo od tam pospremila policija. PCT je potemtakem potreben tudi, ko bo nekdo obišče zdravnika, kadar ne gre za nujno ali življenje ogrožajoče stanje. Združenje zdravstvenih zavodov je v ponedeljek Ministrstvo za zdravje sicer pozvalo k ponovnemu razmisleku glede tega odloka, ki za pregled bolnikov odreja PCT pogoj, saj bi to lahko še dodatno poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev. “To pa bi lahko vodilo v povečanje pritiska na urgentne centre in dežurne službe.” 

“Izpolnjevanje pogoja PCT pa bodo od srede preverjala tudi sodišča, trgovine s tehničnim blagom. Bencinske črpalke pa bodo PCT pogoj preverjale pred točenjem goriva.” Od srede bo PCT veljal tudi za vstop v vse gostinske lokale, neživilske trgovine, nakupovalna središča, pošte, banke, knjižnice, verske objekte in druge javne prostore. Brez tega pogoja bo možen vstop le še v tiste živilske trgovine in lekarne, ki niso del trgovinskih središč. In čeprav direktorji nakupovalnih središč kritizirajo ukrepe, češ da so diskriminatorni, predsedniki delodajalskih organizacij pa vztrajajo, da naj si zaposleni sami plačujejo testiranje, kot kaže, vlada ostaja neomajna. Strožji PCT ukrepi so, kot je videti, edino orodje, da dosežemo želeno precepljenost. “Pričakovano pa zanimanje za cepljenje v zadnjih dneh narašča.” Svetina je prek videopovezave tokrat gostil vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice dr. Bojano Beovič.

Vse več ljudi si želi poenostaviti življenje v času zaostrenih epidemioloških razmer, zato se odloča za cepljenje
Ob tem je spomnil, da so ostrejši PCT ukrepi kar precejšen šok za državljane, ampak kot kaže, gre za en sam cilj – čimprej povečati precepljenost. “Čakalne vrste so v teh dneh vse daljše. Kot kaže, ti ukrepi pri ljudeh vendarle prijemljejo.” Beovičeva: “Očitno tako kaže. Vedno bolj razumemo, da si moramo na nek način omogočati življenje v času epidemije in najbolj enostaven, najbolj varen in najbolj učinkovit način je cepljenje.” Druga možnost, ki jo imamo na razpolago in je lani ni bilo, pa so hitri testi, s katerimi je okužbo mogoče odkriti, še preden ljudje zbolijo, vendar pa v manjšem obsegu. To je zgolj neke vrste pomagalo. “Verjetno si je v tej situaciji marsikdo premislil in ugotovil, da bi bilo najenostavneje, da je cepljen in ima posledično kadarkoli dostop do vseh tistih dejavnosti, kjer se zbira več ljudi in kjer moramo omogočati večjo varnost.” 

Dr. Bojana Beovič in novinar Luka Svetina (Foto: Nova24TV)

Svetina je ob tem spomnil, da Beovičeva svetuje Inštitutu za nacionalno zdravje. Zanimalo ga je, ali so bili ukrepi, ki jih je vlada sprejela, edini, s katerimi smo lahko naredili konkreten korak k dvigu precepljenosti. Od spomladi je v zadnjih mesecih celoten proces namreč potekal prepočasi. “Zakaj so po vašem mnenju Slovenci po vsem tem času še vedno tako skeptični do cepljenja?” Beovičeva je prepričana, da gre za dolgo zgodbo. Ob tem je izpostavila dejstvo, da imamo v Sloveniji še vedno obvezno cepljenje za otroke. To je nekaj, kar je v otroštvu povsem običajno in smo tega vajeni. Prav tako ne premišljujemo, zakaj se je v otroštvu treba cepiti in kako deluje oziroma ali ga potrebujemo. Gre za nekakšno dejstvo. In verjetno nas je to na nek način oropalo razmišljanja o cepljenju, ki bi bilo danes zagotovo dobrodošlo, ker bi se vsak državljan že pred epidemijo pozanimal in si pridobil vedenje o tem, kako cepljenje deluje in zakaj je smiselno.

Cepljenje je namenjeno normalizaciji življenja v času, ko je virus prisoten, saj ga ne moremo enostavno izbrisati
“O tem, da se Slovenci ne cepimo prav radi, so govorili že podatki pred pandemijo – denimo o precepljenosti proti gripi, precepljenosti proti pnevmokokom pri odraslih in otrocih, kjer to cepljenje ni obvezno. Številni podatki so govorili v prid temu, da znamo imeti v Sloveniji s precepljenostjo prebivalstva proti covidu-19, težave.” Vendar pa se zadeve počasi spreminjajo in kot smo lahko opazili, se cepljenje v zadnjem času pospešuje. Ukrepi, da se ljudje lahko zbirajo, če so bodisi prebolevniki bodisi cepljeni ali testirani, so namenjeni normalizaciji življenja v čim večji možni meri v času, ko je virus prisoten. Dejstvo je, da ga ne moremo enostavno izbrisati in predstavlja naravno katastrofo, kot sta denimo požar ali potres itd. Res je, da je morda manj vidna, a še toliko bolj agresivna. Te ukrepi dejansko nadomeščajo “starodavne”, ki smo se jih bili primorani posluževati lansko leto, ko modernejših, torej cepljenja in testiranja, nismo imeli na voljo.

Voditelj oddaje Tema dneva Luka Svetina je prek videokonference gostil dr. Bojano Beovič. (Foto: Nova24TV)

“In kaj je ta epidemija pokazala? Vi ste prav tako zagovornica obveznega cepljenja: bi v prihodnje ob izbruhu kakšnega podobnega virusa takšne razsežnosti morali razmišljati tudi v tej smeri in kakšen učinek bi to sploh dosegli, če bi želeli ljudi v nekaj prisiliti?”, je v nadaljevanju zanimalo novinarja. Nekateri namreč na socialnih omrežji somišljenike pozivajo,  naj ostanejo doma in naj ne hodijo v trgovine, točiti goriva. Zdi se, da je pri delu prebivalstvo takšno zaostrovanje ukrepov povzročilo ravno nasprotni učinek. Beovičeva: “Če se ljudje odločijo za metodo, t. i. “lockdowna”, da nikamor ne hodijo v času epidemije, da ne hodijo v trgovine, da ne hodijo na bencinske črpalke, je to prav tako v redu. Nekatere države se v pretežni meri odločajo za zaporo države, ne toliko za cepljenje. Je pa to res problem, ker je težko imeti celotno državo tako dolgo časa zaprto.” To je lahko ekonomski problem. Do neke mere si to lahko privoščijo bogate države, ampak je kljub vsemu tvegano.

Nizka precepljenost in vseprisotnost virusa sta stroko peljali tudi v smeri razmišljanja o obveznem cepljenju 
“Če se ljudje odločijo zato, da so potem izključno doma, je to ravno tako prispevek k preprečevanju prenosov. Moram pa povedati, da jaz nisem zagovornica obveznega cepljenja.” Nasprotno: ko so uvajali nova cepiva za otroke, je bila udeležena tako pri uvajanju cepiva proti humanemu papiloma virusu kot tudi proti pnevmokokom in takrat se je zelo strinjala in bila pobudnica tega, da so cepljenja prostovoljna in da jih plača zavarovalnica. Res pa je, da v hudi situaciji, v kakršni smo se znašli, z močno prisotnim virusom na eni strani ter slabo precepljeno populacijo na drugi strani, je pa potrebno (kar je zdravniška odgovornost), razmišljati o vseh možnih metodah, s katerimi bi uspeli izboljšati stanje v državi, preprečiti hude okužbe in njihove zaplete. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je že spomladi omenjala obvezno cepljenje, ne da bi se do tega opredeljevala, ampak kot eno od možnosti, kadar nastopijo razmere v posameznih državah, kakršne so v tem trenutku. Od države do države pa so razmere različne in jih je treba presojati.

Dr. Bojana Beovič (Foto: Nova24TV)

Slovensko Ustavno sodišče je pred 16 leti presodilo, da lahko otroško cepljenje ostane obvezno, saj obstajajo situacije, v katerih država presodi, da je zdravstvena korist takšna, da država lahko poseže v določene pravice z obveznim cepljenjem. “Gre za tehtanje in proporcionalnost.” Svetina je ob tem spomnil, da je eden izmed Zdravstvenih domov naznanil, da PCT pogoja ne bo preverjal. Obenem nekatere zdravstvene organizacije vlado pozivajo k ponovnemu premisleku – da bi se omililo pogoje za obisk zdravnika. Beovičeva je na to odgovorila, da so imeli glede tega v preteklosti že pomisleke, na podoben način pa so se pogovarjali tudi na Zdravniški zbornici. “Na vsak način ne bi želeli, da bi izpolnjevanje PCT pogoja omejevalo dostopnost do zdravnika. Če gre za nekoga, ki je na poseg naročen, ki ve, da ima čas, da si organizira test … Nekaj drugega pa so razmere, kjer to ni mogoče. Zadeve je potrebno presoditi. Odvisno je od tega, ali je bolnik napoten pod “nujno”, da je pregled urgenten (v takšnem primeru izpolnjevanje pogoja PCT ni obvezno), obstajajo pa mejne situacije, zato bo potrebno biti zelo previden, da ne bo kdo, ki bi vsekakor potreboval zdravstveno oskrbo, te ne bo dobil.” Težava bi bila lahko v tem, da bi se dostopnost do zdravnika zmanjšala. Svetina pa je ob tem še spomnil, da se je pričelo cepljenje s tretjim odmerkom, med drugim v UKC Ljubljana. Zanimalo ga je, ali je tretji odmerek nekaj, na kar bodo morali biti pripravljene starejše osebe oziroma kdo se bo moral cepiti s tretjim odmerkom. Beovičeva je ob tem spomnila, da ne gre za nikakršno prisilo in da po vsem svetu potekajo debate, ali je tretji odmerek zares potreben in za koga.

Nekatere raziskave kažejo, da imunost sčasoma ugaša, kar je pričakovano, saj je tako po vsakem cepivu. Po zadnjih podatkih prav tako bolj zbolevajo tisti, ki so bili cepljeni v začetku cepljenja. Zato so v Sloveniji cepljenje priporočili starejšim od 70 let in bolnikom, ki so posebej ranljivi zaradi kroničnih bolezni, saj se pri njih pričakuje slabši imunski odziv in da bo prej prišlo do znižanja učinkovitosti cepiva ter bo ob ponovnem stiku okužba verjetnejša. Obenem se pri teh skupina ljudi pričakuje resnejši potek bolezni. Ker je cepivo sicer registrirano, odmerna shema pa ne, je to cepljenje zgolj priporočeno. Vsak, ki se cepi mora biti seznanjen s tem, da gre za neregistriran oziroma neodobren način odmerjanja. “V Izraelu so na takšen način precepili dobra dva milijona ljudi, tudi ponekod drugod nekaj. Zato v Sloveniji ne gre za nekaj, kar bi bilo povsem novo, je pa do neke mere prepuščeno presoji vsakega posameznika. Jaz sem se danes zjutraj cepila s tretjim odmerkom.” 

Domen Mezeg