fbpx

Vračanje v preteklost, revanšizem in boj proti napredku – to ponujajo leve iniciative s podporo KUL in Goloba

Foto: STA

Iniciativa glas ljudstva se je po treh tednih zopet zbrala na Trgu Republike – deset strank je oddalo svoje zaveze zahtevam iniciative, v Gibanju Svoboda pa so se zavezali, da bodo preučili zahteve. Rdeča nit iniciative je predvsem razveljavitev zakonov, ki jih je sprejela aktualna vlada – še vedno torej nasprotujejo vsemu, kar je ustvarila trenutna vlada in ne predstavijo alternative, kako bi z državo upravljali boljše. Slovenija praktično po vseh objektivnih kriterij napreduje in se ponovno uvršča med ugledne države EU, medtem ko smo se pod prejšnjimi levimi vladami celo desetletje razvijali podpovprečno in brez ustreznih reform. Kar ponuja iniciativa Glas ljudstva s podporo strank KUL in Gibanjem svoboda je vračanje v preteklost, revanšizem in boj proti napredku.

19. januarja 2022 je potekala predaja zahtev iniciative Glas ljudstva političnim strankam – organizacije ter posameznice in posamezniki, združeni v iniciativo, so strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah, predali vsebinske zahteve, ki so jih oblikovali v zadnjih mesecih. Oblikovane so bile od spodaj navzgor prek protestov, ljudskih skupščin in dela strokovnjakov. Oblikovali so 138 zahtev, stranke pa so imele tri tedne časa, da se do njih opredelijo. Danes so se v ta namen ponovno zbrali na Trgu Republike. Andreja Katič iz stranke SD je pozdravila povezovanje in povedala, da se v stranki SD strinjajo kar s 131 zahtevami.

Do zahtev se je opredelilo deset strank – med njimi tudi LDS, katerih predstavniki so bili danes po večini prisotni na Trgu republike. Koordinator stranke Levica Luka Mesec je ponovno napovedal, kaj bo prva stvar, ki jo bodo v primeru zmage naredili po volitvah – razveljavili bodo namreč vse škodljive zakone, ki jih je sprejela aktualna vlada. Glede nacionalizacije so v Levici sedaj bolj zadržani – logično, glede na to, da bo njihov program obravnavalo Ustavno sodišče – se pa še vedno zavzemajo za nepremičninski davek, ki naj bi preprečil kopičenje nepremičnin v rokah peščice. Če torej nekdo varčuje pol življenja in se odloči za naložbo v nepremičnino, ga je treba udariti po žepu in zagotoviti, da se mu naložba ne obrestuje. Nekaj besed so povedali tudi Pirati, Vesna in Dobra država, ni pa bilo predstavnika DeSUS-a. Predstavnik stranke Lide je med drugim dejal, da javnomnenjske raziskave kažejo, da oblast ne dela dobro, in predlagal omejitev na dva mandata. Vsi so si bili enotni glede razveljavitve zakonov aktualne vlade.

Ko se prične dogodkov udeleževati vodja vzporednega mehanizma Milan Kučan, gre zares. Hkrati to pomeni tudi krizo na levici. (Foto: STA)

Šarec še vedno ne bi preveč obljubljal
Predstavnik stranke LMŠ je kar nekaj časa čakal na nastop, Marjan Šarec je nato nejevoljno komentiral, da je bilo vreme pred tremi tedni sicer še bolj surovo. V stranki LMŠ so za spremembo volilnega sistema – za proporcionalni volilni sistem z možnostjo preferenčnega glasu ter za ukinitev državnega sveta. Tudi oni bi razveljavili vso sporno zakonodajo, razčistiti s korupcijskimi zgodbami, ki so se nabrale v tem mandatu. Morda bi najprej pometli pred lastnim pragom in razčistili zgodbe iz prejšnjega mandata. Šarec je sicer napovedal, da ne bo govoril le tako, da bi bilo všečno, seveda je storil prav to. V istem duhu je Šarec omenil še ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zeleni prehod in vlaganje v znanost. Pojasnil je, da še vedno stoji za tem, da ne obljubljajo preveč. To je verjetno tudi edino načelo, ki se ga Šarec trdno drži – če nič ne obljubi, mu tudi ni treba nič storiti.

Golobova stranka se je pomaknila v prostor skrajne levice
Iz stranke SAB se je oglasila Maša Kociper, ki je že takoj na začetku napadla Pirate in še nekatere stranke, ki so predlagale zamenjavo celotnega parlamenta. Sama si seveda ne želi zapustiti poslanskega stolčka. Po njenem mnenju opozicija ni kriva za današnje stanje, saj se je borila z vsemi demokratičnimi in ustavno sprejemljivimi sredstvi – “zato da situacija ni taka kot danes”.  Zamenjati vse zakone, ki so bili sprejeti v tem mandatu, več denarja za dolgotrajno oskrbo, ohraniti javno šolstvo in javno zdravstvo. Glavna točka je po besedah Kociprove premagati ta janšizem, ki nas že dve leti tako obremenjuje.

Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda se je globoko priklonila civilni iniciativi, da je pripravila vse te zahteve, vse je tudi povabila na sestanek, da poiščejo pot do ciljev. Sami se namreč še niso opredelili do zahtev, jih pa bodo natančno preučili. Stranka Roberta Goloba torej še vedno nima programa in izoblikovanih stališč. Da so se pridružili iniciativi skrajno levih strank pa priča, da smo dobili novo levo brezvsebinsko stranko s programom, ki je imenuje antijanšizem.

Foto: STA

Filip Muki Dobranić iz Danes je nov dan je izpostavil, da le da pomeni da, torej da bi po njegovem mnenju stranke, ki so ob svoje strinjanje s predlogom dodale še kakšno opombo, morale zapisati ne – da se z zahtevo ne strinjajo. Sam se je osredotočil na razlike nestrinjanje strank in nekaj tematik tudi podrobneje pojasnil. Povedal je, da se vse stranke strinjajo s krajšim delovnim časom razen Dobre države in stranke DeSUS. Med zahtevami je tudi ta, da naj EU finančno sankcionira države, ki ne spoštujejo vladavine prava. S tem se ne strinja Dobra država, saj bi po njihovem mnenju najprej morali definirati, kaj vladavina prava sploh pomeni. Tudi z zahtevo po omejevanju vlaganja v vojsko se niso strinjali vsi. Več glede nasprotujočih komentarjev je dostopno tukaj.

Filip Muki Dobranić (Foto: zajem zaslona)

Jaša Jenull je med drugim izpostavil tudi svoje razočaranje, da se na zahteve iniciative glas ljudstva niso odzvale stranke SDS, NSi, Konkretno in SNS – a glede na to, da je namen te iniciative predvsem nasprotovanje aktualni vladi in razveljavitev zakonov, ki jih je ta sprejela, je seveda iluzorno pričakovati, da se bodo pridružile tudi vladne stranke.

Sara Bertoncelj