Zakaj nimamo nobenih možnosti za zmago v slovensko-hrvaških sporih? Medtem, ko predsednik Pahor moleduje za obisk pri Trumpu, se Kolinda Grabar-Kitarović mudi na sprejemu pri Trumpu

Foto: Facebook

Slovenski predsednik republike Borut Pahor, ki se trenutno mudi v New Yorku, je na družabnem omrežju Instagram v ponedeljek objavil posnetek svojega teka, med katerim je mimo zapeljala limuzina ameriškega predsednika Donalda Trumpa s spremstvom. Takšna vrsta srečanja z ameriškim predsednikom se kaže kot posledica katastrofalne zunanje politike Slovenije, medtem ko se je na drugi strani hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v ponedeljek zvečer mudila na posebnem sprejemu pri Trumpu in ameriški prvi dami slovenskih korenin Melanii Trump. 

Ob vsem tem pa je žalostno, da se je Pahorju uspelo v New Yorku v okviru sprejema ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vodje delegacij na splošni razpravi 73. Generalne skupščine Združenih narodov s Trumpom in Melanio pogovoriti le na kratko. Pahor je prvemu ameriškemu paru po navedbah STA omenil svoje potovanje v Washington, kjer bo v petek sprejem ob 20. obletnici delovanja sklada ITF. “Omenil sem, da bomo v petek imeli sprejem, pravzaprav konferenco ob 20. obletnici sodelovanja z ZDA pri skladu za razminiranje ITF. Povedal sem jima, da bi si želeli neko pozornost z vrha ameriške politike, zaradi česar je ta prireditev v Washingtonu.” 

Hrvaška izjemno aktivna v krepitvi odnosov z ZDA
Glede na to, da kaže, da pravih pogovorov med državama ni že celo desetletje in da Pahorjevo moledovanje ne bo imelo učinka, se marsikdo zaskrbljeno vpraša, kakšen vpliv bodo imeli slabi odnosi Slovenije s Hrvaško na uspeh Slovenije v sporih s Hrvaško. Hrvaška je za razliko od Slovenije že pred izvolitvijo Trumpa za 45. predsednika Združenih držav Amerike aktivno prevzela pobudo za krepitev sodelovanja z ZDA pod novo ameriško administracijo. Na začetku lanskega leta in to še pred inavguracijo je Grabar-Kitarovićeva obiskala Washington in se srečala s predstavniki političnega in družabnega življenja ter nevladnega sektorja. Med drugim se je pogovarjala z republikanskim senatorjem Marcom Rubiom in aktualnim ameriškim obrambnim sekretarjem Jamesom Mattisom. Trump je sicer julija lani izkazal posebno čast hrvaški predsednici in njenemu poljskemu kolegu Andrzeju Dudi, potem ko je ta kot gost sodeloval na vrhu Iniciative treh morij v Varšavi. Glede na vse skupaj ni čudno, da je Grabar-Kitarovićeva javno izpostavila, da ima dober odnos s Trumpom, s katerim se je sestala ob več različnih priložnostih, nedavno julija v Bruslju, kjer sta s Trumpom spregovorila o problemu dvojnega obdavčenja med državama.

Foto: Facebook

Foto: Facebook

Rusija Sloveniji prioritetnega pomena
Več kot očitno je, da se Hrvaška zaveda, da ima vsako srečanje na predsedniški ravni poseben značaj, saj to voditeljem omogoča kratek pogovor na tematiko, glede katere obstaja potreba po podpori s strani drugih držav. Kot beli dan je jasno, da ZDA nosijo eno najpomembnejših vlog v globalnem svetu, zato ima lahko srečanje na najvišji ravni z ameriško upravo ključno vlogo pri razvoju posamezne države ali celotne regije. Slovenska zunanja politika pa tega ne dojame oziroma ne želi dojeti. Svojevrstno zaušnico za politični vrh je predstavljalo, da nihče iz prejšnje koalicije ni bil povabljen na gala sprejem, ki je bil pred inavguracijo Trumpa organiziran v čast bodoče prve dame ZDA Melanie Trump, sta pa bila nanj poleg slovenskega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja povabljena poslanca največje opozicijske stranke SDS Žan Mahnič in Tomaž Lisec. Lahko rečemo – nič čudnega, glede na to, da se je Slovenija pred izvolitvijo Trumpa obnašala tako pasivno, čeprav je obstajala velika verjetnost, da bo prva dama slovenskega rodu.

Foto: Facebook

Razen tega, da je Pahor čestital Trumpu za izvolitev, Erjavec pa po izvolitvi Trumpa dejal, da je optimističen glede odnosov z ZDA, ker je Melania Trump slovenskega rodu, ni bilo videti, da bi nekdanji zunanji minister Karl Erjavec naredil kar koli, da bi okrepil odnose z ZDA. Erjavec se je namreč izkazal kot izrazito proruski, saj v zadnjih šestih letih nikoli ni obiskal Washingtona, je pa seveda skrbel za to, da so se z Rusijo krepili dobri odnosi. Ni čudno, da je evropski poslanec dr. Milan Zver kritično opozoril, da teža slovenske zunanje politike v mednarodnem in evropskem prostoru že več let stagnira oziroma pada zaradi strateških napak več levih vlad, tedanja pa je zunanje zadeve pripeljala do absurdne situacije.

Glede na to, da je bil Erjavec, ki bi ga lahko označili kot grobarja slovenske zunanje politike, izvoljen na mesto obrambnega ministra, na zunanjem ministrstvu pa ga je nadomestil nekdanji apatični premier Miro Cerar, ni pričakovati sprememb. Premier Marjan Šarec s svojo angleščino tudi ne bo prišel daleč. Posledice bodo v najbolj vidni obliki občutile Slovenke in Slovenci, saj ni pričakovati, da bomo zmagali v sporih s Hrvaško, če ne bomo imeli podpore najmočnejšega svetovnega akterja.

H. M.