Vrnitev Udbe skozi glavna vrata

Aretacija Janeza Janše. (Foto: Tone Stojko)

Se še spomnite časov, ko so vam lahko udbovci v vaši odsotnosti vdrli v stanovanje in vam ga premetali? Ti časi se očitno vračajo, kajti državnozborska večina je prejšnji teden sprejela novelo zakona o kazenskem postopku, ki med drugim dopušča preiskave stanovanja, če je imetnik stanovanja nedosegljiv.

V torek, 26. marca, je državni zbor s 46 glasovi za in 33 proti sprejel vladni predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim celovito ureja položaj žrtev kaznivih dejanj, dopušča preiskave stanovanja ob nedosegljivosti njegovega imetnika in uvaja možnost uporabe lovilcev IMSI. Opozicija je ob tem opozorila na ustavno spornost nekaterih členov, kar pomeni, da bodo o tem zakonu razsojali tudi ustavni sodniki.

Kazenski zakon po evropsko?
In kaj prinaša novela kazenskega zakona? Predlagatelji (ministrstvo za pravosodje) trdijo, da omenjena novela v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj, ki jo mora Slovenija implementirati do sredine aprila, sicer ji grozi visoka denarna kazen. Organi pregona bodo morali po novem izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj. Na ministrstvu so tudi napovedali, da bodo v sodelovanju z vsemi deležniki oblikovali posebno delovno skupino, ki bo bedela nad izvajanjem določb novele zakona o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Z natančnejšo ureditvijo hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pa želijo preprečiti primere, kot se je zgodil pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću v zadevi Farmacevtka. Predlog tako zdaj nedvoumno določa, da dveletni rok, ko je treba gradivo iz izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov uničiti, pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon. Novela pa tudi ukinja obvezno branje listin na glavni obravnavi, natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil. Za olajšanje pregona bančnega kriminala novela prinaša določbo, ki bankam in hranilnicam omogoča, da v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, na primer kreditno oceno, poroča STA.

Kako so vdrli v Jančarjevo stanovanje
A kot smo že vajeni, se v svežnju dobrih sprememb, ki jih predlaga katerakoli tranzicijsko-levičarska vlada, vedno najde nevaren virus, ki omogoča vrnitev v udbovske čase. V noveli zakona je namreč tudi določba, ki organom pregona omogoča preiskavo stanovanja v primerih, ko imetnik ni dosegljiv. Po prvotnem predlogu bi bila takšna preiskava mogoča, če sodišče imetniku postavi odvetnika po uradni dolžnosti, po opozorilu zakonodajnopravne službe DZ, da bi slednje lahko bilo sporno, pa so poslanci na odboru v predlog vnesli dodatno varovalko, po kateri bo moral takšno preiskavo opraviti preiskovalni sodnik. Poslanci SDS, ki so temu nasprotovali, so kot dodatno varovalko predlagali dopolnilo, po katerem bi natančno določili, v primeru katerih kaznivih dejanj je mogoče opraviti takšno preiskavo, a ga DZ ni sprejel. To pomeni, da imamo po novem zakonodajo, ki omogoča policijsko državo.

Drago Jančar (Foto: STA)

Kaj to pomeni? Morda se boste spomnili časov, ko so lahko pripadniki tajne politične policije v odsotnosti lastnika premetali stanovanje in našli kaj prepovedanega. Tako so leta 1974 v Mariboru udbovci vdrli v stanovanje v lasti Draga Jančarja, tedaj novinarja Večera, sedaj pa svetovno znanega slovenskega pisatelja. Kot je znano, so našli dve knjigi, ki sta bili na seznamu prepovedane literature; ena je nosila naslov “V Rogu ležimo pobiti”. Zaradi te najdbe je bil Jančar obsojen na zaporno kazen enega leta – odsedel je tri mesece, vendar je bil nato obsojen tako rekoč na “berufsferbot”, saj mu niso nikjer nič objavljali. Šele v osemdesetih letih, ko se je že preselil v Ljubljano, se je začel dejavneje literarno uveljavljati. Ob njegovem primeru bi se lahko spomnili tudi na petkraten nočni vdor udbovcev v prostore podjetja Mikro Ada, kjer so udbovski “nočni ptiči” pripravili vse potrebno za scenarij, ki se je odvil na dan aretacije Janeza Janše 31. maja 1988, saj je bilo treba stvari postaviti na “pravo mesto”, da bi jih kriminalisti našli in bi bilo vse skupaj videti prepričljivo.

Pot v policijsko državo
Seveda takšne preiskave stanovanj še zdaleč niso edina sporna novost. V noveli je tudi določba, ki policiji omogoča uporabo t. i. lovilcev IMSI oziroma navideznih baznih postaj, ki med drugim omogočajo prestrezanje komunikacije mobilnih telefonov. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako občutljiva sta prisluškovanje komunikacijam in zloraba prisluhov. Na policiji sicer zagotavljajo, da bodo lovilce uporabljali le za določanje tega, katero mobilno napravo uporablja osumljenec, medtem ko bo morebitno prisluškovanje potekalo po že uveljavljenih postopkih. A vladni koaliciji se ta določba očitno niti najmanj ne zdi sporna, češ da je predlog novele usklajen z vsemi pomembnejšimi deležniki in dobro skrbi za ravnotežje med spoštovanjem človekovih pravic osumljencev in željo organov pregona, da dobijo nova orodja za učinkovitejši pregon storilcev kaznivih dejanj. Verjemite, če morete. Zanimivo je, da je predlog novele podprla tudi Jelinčičeva SNS kljub Jelinčičevemu “načelnemu mnenju”, da je novela korak bliže policijski državi, a, kot je dejal prvak SNS, “bolje nekaj kot nič”. Novela je tako za las dobila večinsko podporo s pomočjo Padalca. Sedaj so na potezi opozicija in kritična javnost pa seveda ustavno sodišče. A najprej je treba ustavno presojo zakona šele vložiti.

Neodvisni varnostni strokovnjak?
Zanimivo je, kako je o novi sporni noveli poročal spletni portal POP TV 24ur.com, od koder je kot nosilka na kandidatno listo premierjeve stranke na evropskih volitvah priletela ena od novinark. Takole poročajo: “Strokovnjak za varnost Branko Lobnikar glede dovoljene uporabe lovilcev IMSI opozarja, da policije ne smemo omejevati, pač pa ji moramo dati potrebna orodja in ob tem poskrbeti za ustrezen nadzor nad njenim delom. ‘Policija je institucija, ki ji gre v določeni meri zaupati, ker so tu, da varujejo naše pravice in svoboščine. Tako kot morajo imeti zdravniki pravico dostopa do opiatov, pa jih lahko vseeno zlorabijo, tako morajo imeti policisti pravico do orodij, da izvajajo naloge, ki jih pričakujemo.'” Vsem, ki uvajajo te spremembe, moramo torej zaupati. Se spomnite sojenja v zadevi Patria, kaj so nam govorili apologeti tovrstnih političnih obračunov? “Sodiščem smo dolžni zaupati.” Tudi če obsodijo napačnega storilca? Kajti organi pregona vedno delajo v vaše dobro, tudi v tranzicijski Sloveniji.

Branko Lobnikar in Gregor Golobič, prijatelja v stranki Zares. (Foto: STA)

In kdo je Branko Lobnikar? V članku je navedeno, da je strokovnjak za varnost, kar drži, saj je predavatelj na fakulteti za varnostne vede. Vendar smo ga lahko pred kakimi desetimi leti videli tudi v drugačni vlogi. Bil je namreč podpredsednik stranke Zares in torej desna roka enega najbolj razvpitih sedanjih botrov iz ozadja Gregorja Golobiča. Svoj čas je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, danes pa naj bi bil spet politično nevtralen varnostni strokovnjak. Kajti stranka Zares je šla vmes že rakom žvižgat, nekateri njeni preživeli člani so kasneje našli zavetje v novih instantnih strankah, kot sta denimo SMC in LMŠ. Drugi pa so našli pot “nazaj v stroko”, tako kot je Jasna Murgel sedaj znova nepolitična in nepristranska sodnica v Mariboru, pa čeprav je bila malo pred tem poslanka SMC.

Gašper Blažič