Vroče kadrovanje v KPK: Ko poslanec DeSUS, ki sam nima izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat, odloča, ali jo kandidat izpolnjuje (II. del)

Od urada predsednika republike Boruta Pahorja smo skušali izvedeti, zakaj je na enem od nedavnih javnih pozivov kandidatka, ki je oddala kandidaturo za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dobila zavrnilni odgovor, medtem ko je nekdanji predsednik republike Danilo Türk leta 2010 na to mesto imenoval nekdanjega novinarja Roka Praprotnika.

Imenovanju iz leta 2010 je sledila anonimka, na pisanje katere Praprotnik nikoli ni podal nedvoumnih pojasnil, se je pa leta 2013 zapletel v škandal, ko je pritiskal na novinarko Slovenskih novic.

Na enega od preteklih letošnjih razpisov se je prijavila kandidatka, ki je prijavi priložila potrdilo finančne uprave.

V Pahorjevem kabinetu, od koder so s podpisom generalne sekretarke Nataše Kovač poslali obvestilo o zavrnitvi, o čemer lahko več preberete na povezavi, odgovora, zakaj zavrnitev, niso poznali, ampak so nas napotili na izbirno komisijo, v kateri so odločali politik, poslanec DeSUS Ivan Hršak kot predstavnik državnega zbora, Benjamin Flander kot predstavnik vlade, predstavnica sodnega sveta Jana Petrič, predstavnica uradniškega sveta Helena Kamnar in Erik Brecelj kot predstavnik Centra nevladnih organizacij (CNVOS). Vprašanja, ki so jih prejeli, v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Vprašanja komisiji: Kaj je bilo narobe s potrdilom Fursa?

Spoštovani članici in člani izbirne komisije, ki ste odločali o kandidaturi za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Ivan Hršak (Državni zbor RS), Benjamin Flander (Vlada RS), Jana Petrič (Sodni svet RS), Helena Kamnar (Uradniški svet) in Erik Brecelj (CNVOS), v zvezi z nedavnim postopkom izbire namestnika predsednika KPK so nas za podrobnejša pojasnila iz Urada predsednika RS napotili na izbirno komisijo. Zato se na vas obračamo za pojasnila v zvezi s postopkom, pri katerem ste odločali.

Na podlagi uradnega dokumenta, datiranega s 13. 3. 2019, s katerim Finančna uprava RS potrjuje, da ima kandidatka za namestnico deset let ustreznih delovnih izkušenj, in ga hranimo v uredništvu, vas sprašujemo, kako to, da potrdilo Fursa za izbirno komisijo ni bilo verodostojen dokument? Iz potrdila Fursa namreč izhaja, da je kandidatka izpolnjevala formalni pogoj desetih let ustreznih delovnih izkušenj.

Odgovorila je vodja izbirne komisije Helena Kamnar, ki pojasnjuje: “ZIntPK v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik komisije in njegova namestnika. Navedeni odstavek določa, da morajo biti vsi državljani Republike Slovenije, imeti morajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne smejo biti pravnomočno obsojeni na kazen zapora. Navedeno pomeni, da mora imeti kandidat najmanj 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje. Iz potrdila, ki ga navajate, izhaja, da je delodajalec kandidatki izdal potrdilo, da ima več kot 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu, za katero se zahteva:

  • najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja),
  • najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
  • najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).

Navedeno potrdilo, po soglasnem mnenju vseh članov izbirne komisije, izkazuje 10-letne delovne izkušnje pri opravljanju nalog na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba prve bolonjske stopnje. Zato potrdilo ne potrjuje izpolnjevanja 10-letnih delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje. Glede na navedbe v kandidatkini kandidaturi ter veljavno Prilogo 1 Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17 in 11/19) kandidatka trenutno še vedno zaseda delovno mesto, za katero se zahteva najmanj visoka strokovna/prva stopnja izobrazbe in ne najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Pojasnjujemo tudi, da izbirna komisija ni v nobenem trenutku podvomila o verodostojnosti potrdila kandidatkinega delodajalca, temveč je soglasno ugotovila, da kandidatka tudi s predložitvijo omenjenega potrdila ni izkazala izpolnjevanja formalnega pogoja ustreznih 10-letnih delovnih izkušenj, kot jih določa zakon.

Mimogrede, Hršak, ki odloča o kandidaturah, pri katerih pretresajo doseženo visokošolsko stopnjo izobrazbe, sodeč po predstavitvi na spletni strani državnega zbora sam sploh nima visokošolske izobrazbe, ampak višjo tehniško varnostno šolo.

Iz anonimke o Praprotniku

Anonimni prijavitelj je po poročanju Slovenskih novic Praprotniku očital, da 7. septembra 2010, ko ga je takratni predsednik Danilo Türk imenoval za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ni izpolnjeval pogoja za zaposlitev. Za opravljanje te funkcije se zahteva “izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba”.

Iz tega sledi, da če bi se zaposlil prvi dan po služenju vojaškega roka, bi pogoj delovnih izkušenj izpolnil šele maja ali junija leta 2011, kar je leto po tistem, ko je bil razpis za člane Komisije za preprečevanje korupcije. To je osem mesecev po tem, ko je bil Praprotnik imenovan in ko je že začel delati kot namestnik predsednika na KPK. “Mimogrede, tudi med majem 2001 in septembrom 2010 ni bil vseskozi zaposlen, sploh pa ne na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma s področja politologije, iz česar je tudi diplomiral.” V obrazložitvi pojasnjuje, da je Praprotnik ustrezno izobrazbo pridobil septembra 2000, ko je diplomiral, nato pa je do meseca aprila ali maja 2001 služil vojaški rok. V tem času je sicer pisal za revijo Slovenska vojska, ni pa v tem času opravljal dela, za katerega je zahtevana najmanj diploma. “Rok Praprotnik niti teoretično ne more izpolnjevati pogoja, da bi z diplomo 10 let opravljal delovne naloge, za katere se zahteva diploma, saj pred opravljeno diplomo ni mogel biti zaposlen na delovnem mestu, za katerega se zahteva diploma, po diplomi pa je vsaj do maja 2001 služil vojaški rok, ki ne more šteti med delovne izkušnje, sploh pa ne med tiste, za katere se zahteva diploma.”

Prijavitelj je prepričan, da je bilo imenovanje Praprotnika nezakonito, to pa naj bi vedeli tudi člani izbirne komisije, ki so jo sestavljali Etelka Korpič HorvatSimona HabičKatja FilipčičPolona Kovač in Dušan Kumer ter predlagatelj Danilo Türk. “Ne gre samo za ‘izrazito tveganje korupcije’, ampak kar za očitno koruptivno dejanje z namenom pridobitve premoženjske in nepremoženjske koristi v obliki pridobitve zaposlitve za določen čas.”

Andraž Žitnik