fbpx

Stranke tranzicijske levice najavile podporo Đorđeviću

Podpredsednik Vrhovnega sodišča RS Miodrag Đorđević (Vir: STA)

Vse kaže, da bo kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča RS Miodrag Đorđević dobil podporo koalicijskih poslancev. Kot so sporočili iz poslanske skupine Gibanje Svoboda, bodo kandidata podprli, to pa bodo storili tudi Socialni demokrati in poslanci skrajne stranke Levica. Kot poročajo mediji, so se Svobodnjaki očitno premislili. Ministrica za pravosodje je predlog za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča posredovala konec decembra, čeprav naj bi glede njega imeli precej pomislekov v največji vladni stranki. 

Miodrag Đorđević je bil sicer edini kandidat za funkcijo in tudi sam se je prijavil šele na tretji razpis, potem ko se na prva dva ni prijavil nihče. Gre za njegov drugi poskus. Prvič je poskusil leta 2009, a je kandidaturo umaknil, ker ni uspel pridobiti podpore vrhovnih sodnikov na občni seji vrhovnega sodišča niti podpore članov Sodnega sveta, poroča STA.

Đorđević bo moral sedaj prestati glasovanje poslancev na mandatno-volilni komisiji državnega zbora, nato pa še glasovanje na redni januarski seji državnega zbora. Če bo uspešen, bo zamenjal trenutnega predsednika Damijana Florjančiča. Slednji se je ob imenovanju na čelo Vrhovnega sodišča RS znašel pod plazom kritik s strani opozicije. Leta 2017 je tako poslanec Franc Breznik (SDS) na novinarski konferenci dejal, da “statistika mag. Damijana Florjančiča kot sodnika vrhovnega sodišča, ki naj bi bil specializiran za kazensko pravne zadeve, ni takšna, zaradi česar bi zbujal empatijo ali karakteristike, s katerim bi lahko vodenje tega sodišča peljal v sferi prenavljanja oziroma iskanja nečesa novega.”

SDS podobno ni podala podpore Miodragu Đorđeviču, ko je bilo na tnalu njegovo imenovanje za podpredsednika vrhovnega sodišča leta 2019. Njegova kandidatura je imela “podpis globoke države”, opozarjali pa so tudi na njegovo pristranskost. Pri tem so še opozorili, da sta bila leta 2009 SD in propadla Desus proti njegovem imenovanju. V času Pahorjeve vlade je ministrstvo za pravosodje celo zapisalo: “V javnem interesu je, da vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kakovostmi in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta.”

Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in podpredsednika Vrhovnega sodišča RS Miodraga Đorđevića. (Vir: STA)

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v stališču stranke, ki ga je pred leti predstavila na seji državnega zbora, povedala tudi, da je bil Đorđevič vpleten v nekatere afere sodstva, kot je bila npr. afera Proplus, v kateri je Evropsko sodišče za človekove pravice “primazalo zaušnico” vrhovnemu sodišču in to na precej elementarni ravni, po poti ustaljene sodne prakse, ki bi jo vrhovno sodišče moralo poznati. Na to je na seji odbora za pravosodje potrdil tudi pravni strokovnjak dr. Matej Avbelj. Vrhovno sodišče je nato na svoji spletni strani zapisalo, da spoštuje samo tiste sodbe, ki se jih zdijo prepričljive. Nastala je nova afera, vrhovno sodišče je objavo umaknilo iz očitnih razlogov, pojavila pa so se ugibanja, da naj bi bil za zapis odgovoren prav Đorđević, saj naj bi bila njegova zasebna partnerka odgovorna za upravljanje s spletno stranjo sodišča in odnosi z javnostmi.

Mandat bo predčasno zaključil
Ministrstvo za pravosodje pa je očitno pozabilo na mnenje, ki ga je izdalo že leta 2009 in je pod vlado Roberta Goloba, v kateri je pravosodna ministrica prav iz vrst Socialnih demokratov, sklenilo, da pomisleki, ki so jih imeli pred leti, ne veljajo več. Tudi člani sodnega sveta in vrhovni sodniki, ki so mu pred leti odtegnili podporo, danes poudarjajo njegove odlike. Na jasen pomislek, da bo moral funkcijo kmalu prepustiti nasledniku (Đorđević namreč šteje 67 let, starostna omejitev za sodnika je 70 let), pa odgovarjajo, da bi lahko šlo za starostno diskriminacijo, če bi njegovo kandidaturo presojali skozi prizmo kandidatove starosti.

Gal Kovač