Javnomnenjska raziskava: Z višanjem volilne udeležbe raste podpora SDS. Tekma bo napeta vse do zaprtja volišč!

Foto: STA

Podatki nedavne javnomnenjske ankete, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, kažejo, da podpora SDS raste, ker se je tudi več vprašanih opredelilo za zanesljivo udeležbo na volitvah, a je pa pri tem potrebno poudariti, da ni še nič odločeno, saj je vse odvisno od ljudi, ki se bodo 3. junija dejansko udeležili volitev. Dejstvo je, da vsak glas šteje in odloča o tem, kakšna bo naša prihodnost. 

Anketa, ki je bila opravljena med 14. in 17. majem, je razkrila, da bi na predčasnih volitvah v državni zbor večina volivcev svojo podporo namenila Slovenski demokratski stranki (17,2 odstotka), na drugem mestu ji sledi Lista Marjana Šarca (12,2 odstotka), na tretjem mestu stranka SD (6,8 odstotka), na četrtem mestu  stranka SMC (4,3 odstotka). Pri tem pa je potrebno pripomniti, da 42,8 odstotka volivcev ostaja neopredeljenih.

Volilni prag (4 odstotke glasov) bi doseglo 8 strank
Če pogledamo spodnji graf, lahko vidimo, kakšno je razmerje med opredeljenimi volivci. Na prvem mestu je stranka SDS s 30,1 odstotka, sledita pa ji Lista Marjana Šarca z 21,4 odstotka in stranka SD z 12 odstotki. Volilni prag bi dosegle tudi: stranka Stranka modernega centra s 7,5 odstotka, Demokratična stranka upokojencev s 5,6 odstotka, Nova Slovenija – krščanski demokrati s 5,3 odstotka, Levica s 4,7 odstotka in Slovenska nacionalna stranka. Tokrat volilnega praga ne bi dosegle: Slovenska ljudska stranka z 2,5 odstotka, Stranka Alenke Bratušek z 2,4 odstotka, Združena desnica z 2,4 odstotka, Lista novinarja Bojana Požarja z 1,1 odstotka in Dobra država z 0,7 odstotka.

Nihanje podpore strankam
Glede na predhodno opazovanje (pri čemer je za aprilsko merjenje vzeto povprečje obeh meritev) je visok porast zaznati pri stranki SDS, nekolikšen porast pri stranki LMŠ in padec v podpori stranki SD. Med zasledovalnimi strankami je na vrhu SMC.

Druga izbira
Na vprašanje: “Zamislite si, da te stranke ne bi mogli voliti, katera bi bila vaša druga izbira?” je večina vprašanih (8,8 odstotka) kot drugo izbiro navedla stranko NSi, na drugem mestu ji sledi stranka SD (8,4 odstotka), na tretjem mestu Lista Marjana Šarca (7,8 odstotka), neopredeljenih pa je bilo 41,1 odstotka.

Največji delež vprašanih kot najbolj primernega mandatarja vidi Janeza Janšo
Na vprašanje: “Kdo bi bil po vašem mnenju najprimernejši mandatar za sestavo prihodnje vlade?” je večina (12,6 odstotka) odgovorila Janez Janša, 11,6 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi bil najprimernejši mandatar Marjan Šarec. Le 4,4 odstotka vprašanih je odgovorilo Miro Cerar, kar pa je pričakovano, glede na to, da je ta med soodgovornimi za zamujena štiri leta.

Volilna udeležba
Spodnji graf kaže, da je 43,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se zagotovo udeležili volitev, 22,5 odstotka pa je takih, ki se volitev zagotovo ne bodo udeležili. V primerjavi s prejšnjo anketo, ki je bila izvedena med 3. in 5. majem, je mogoče opaziti, da je odstotek vprašanih, ki bodo zagotovo odšli na volitve, nekoliko zrasel, in sicer z 42,6 odstotka na 43,3 odstotka. Med zanesljivimi volivci tudi tokrat največji delež vprašanih prihaja iz najvišje starostne skupine, nad 65 let (32,8 odstotka), najmanjša pa je udeležba v starostnih skupinah 18-24 let (1,6 odstotka) in 25-34 let (13,7 odstotka). 

Telefonsko anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 14. in 17. majem 2018. V raziskavo je bilo zajetih 719 anketirancev. Povprečna starost je znašala 50 let, največ anketirancev pa je z dokončano srednjo šolo (32,3 odstotka). Sledijo tisti s poklicno šolo (29,2 odstotka), 16,2 odstotka anketirancev spada v skupino najvišje izobraženih, 22,2 odstotka anketirancev v vzorcu pa ima dokončano osnovno šolo ali manj.

Politični analitik Matej Makarovič je glede ankete izpostavil, da vsaka anketa vsebuje določeno raven statistične standardne napake, zato moramo razlikovati med večjimi premiki, ki lahko kažejo na spremembo v realnem svetu, in pa drobnimi nihanji v odstotkih, ki jih lahko zanemarimo kot statistično nepomembne. “Napovedana volilna udeležba v tem smislu ostaja stabilna in je po mojem vtisu tudi kar realna. Visoka stopnja apatičnosti, naveličanosti in nenehnih razočaranj med volivci namreč očitno ne obeta visoke volilne udeležbe.”

Prof. dr. Matej Makarovič (Foto: STA)

Po prepričanju Makaroviča je lahko po drugi strani porast v volilni podpori SDS odsev realnega trenda, vendar je za kakšne jasne sklepe še veliko prezgodaj. Izkušnje namreč kažejo, da zna SDS izgubiti svojo prednost prav v finalnem delu kampanje, zato bo ključni izziv zanjo, da ohrani motiviranost svojih volivcev do konca in predvsem na sam volilni dan. Kar zadeva levih strank, se bo med njimi verjetno še dogajalo precej izmenjave, saj volivci, ki so jim te stranke blizu, relativno zlahka prehajajo od ene leve stranke k drugi. Glede podpore potencialnim kandidatom za predsednika vlade pa je Makarovič dejal, da je morda še bolj kot majhne razlike opazno dejstvo, da nihče ne uživa res visoke podpore.

N. Ž.