fbpx

Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša psihološko pomoč za “žvižgače” in novo izčrpavanje davkoplačevalcev

Soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev Ivan Gale (Vir: STA)

“Na Odboru za pravosodje je vladna koalicija #Svoboda, @strankaSD in @strankalevica ustanovila nov  vir za nove nevladne organizacije. Za: “psihološko podporo prijaviteljem” #resno, hkrati pa zvišujejo davke in birokratizirajo uspešne podjetnike,” je na Twitterju zapisal poslanec SDS Andrej Hoivik. Odbor za pravosodje je namreč v sredo obravnaval zakon o zaščiti prijaviteljev, ki uvaja zaščito žvižgačev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, pri čemer pa je po mnenju poslanca Hoivika cilj zakona tudi “podlaga za izčrpavanje davkoplačevalskega denarja za nevladne organizacije.”

Vlada bi s tem zakonom sprejela zakon, ki bi še dodatno financiral nevladne organizacije, ki jih je že zdaj ogromno, nastajale pa bi tudi nove, da bi “dajale psihološko podporo prijaviteljem, ki bodo prijavili lahko po zakonu povračilni ukrep, ki bo definiran kot pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred ravnanjem drugih oseb,” je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik in dodal, da je to “absurd od absurda”, saj se kot “pomanjkljiva zaščita dostojanstva” lahko smatra karkoli.

Po mnenju poslanca Hoivika je v zakonu sporen 4. člen v 20. odstavku, kjer piše, da “Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko nevladni organizaciji podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju integritete v državi in civilni družbi, če ta izpolnjuje pogoje po zakonu o nevladnih organizacijah in če zagotavlja svetovanje, pravno pomoč, zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo prijaviteljem.” Hoivik v nadaljevanju pojasni, da je glede na dogajanje na stavki pacientov, kjer je bil prisoten tudi predsednik vlade Robert Golob, težko definirati, “kdo je zdaj civilna družba, ljudje Jaša Jenull, premier, res več ne vem,” je dejal Hoivik na Odboru za pravosodje.

Drugi del predloga pa je usmerjen v zaščito prijaviteljev, in sicer določa prepoved povračilnih ukrepov, ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem ter določa, da bodo prijavitelji deležni zaščite pred razkritjem identitete. Zakon med zaščitnimi ukrepi ureja sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov, brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti in tudi psihosocialno podporo, je še navedel državni sekretar Igor Šoltes. Hoivik je prepričan, da bi vlada s tem zakonom sprejela zakon, ki bi še dodatno financiral nevladne organizacije, ki jih je že zdaj ogromno, nastajale pa bi tudi nove, da bi “dajale psihološko podporo prijaviteljem, ki bodo prijavili lahko po zakonu povračilni ukrep, ki bo definiran kot pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred ravnanjem drugih oseb,” je dejal Hoivik in dodal, da je to “absurd od absurda”.

 

Vse to pa je po besedah poslanca tudi v neskladju z direktivo, ki, kot pravi, “nikjer na 40-tih straneh ne omenja nevladnih organizacij, ki bi prijaviteljem pomagale s psihološko pomočjo in bile financirane s strani države,” je pojasnil.

Hoivik: želijo doseči enakost, vsi enaki – vsi revni
Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev tako določa obveznost vzpostavitve notranjih in zunanjih prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem interesu ter načine notranjih in zunanjih prijav. Če pojasnimo drugače, to pomeni, da je v predlogu navedenih cel kup zadev, ki se bodo smatrale kot “poseg v dostojanstvo zaposlenega”, na podlagi katerih bo ta lahko poiskal pomoč pri nevladnih organizacijah, ki mu bodo nudili “psihološko podporo”, ta pa bo financirana s strani države. Podpora zaposlenim v primeru kršitev je bila tudi doslej že zagotovljena, v kolikor se je šlo za pravno zadevo, vezano na odpoved delovnega razmerja, mobing in podobno. Kar pa skuša vlada storiti zdaj, je po besedah poslanca Hoivika “represivno doseči enakost med vsemi, da delovna uspešnost več ne bo imela pomena in da bodo vsi zaslužili enako ne glede na trud, vlada bo zadovoljna šele takrat, ko se bodo zaposleni in delodajalci med seboj klicali kar “tovariši”, to bi bilo zanje edino sprejemljvo.”

Financirali bi NVO, gospodarstvo pa uničili
Na ta način želijo tudi uničiti pomen delovne uspešnosti in truda posameznikov, ki so za to tudi primerno denarno nagrajeni. “Zakon je pravna podlaga nevladnim organizacijam, ki bodo lahko še dodatno izčrpavali državno blagajno, za katero pa vemo, da največkrat dobiva prihodke od uspešnih gospodarstvenikov, ki plačujejo davke,” je zaključil poslanec. Kljub zavedanju tega pa vlada vztrajno poskuša uničiti gospodarstvo z visokimi davki, kar ji slovenski gospodarstveniki zamerijo.

Gospodarstveniki zamerijo vladi visoke obdavčitve. (Foto: STA)

Poslance SDS moti, da bi določbe veljale tudi za zasebni sektor in bi prinesle dodatne obveznosti širšemu krogu zavezancev iz gospodarstva. Hoivik zato meni, da bi morali evropsko direktivo v pravni red prenesti v prvi fazi v javni sektor, po nekaj letih pa bi ocenili, ali bi podobne pogoje morda uvedli tudi v zasebnem. V skladu s tem so v SDS predlagali dopolnilo, s katerim bi se zakon uporabljal za prijavo kršitev le določenih predpisov.

Tanja Brkić