fbpx

Zaposleni v energetskem dobičkarju GEN-I so dražji od Golobovih ministrov, celotna izplačila Golobu še skrivnost

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Pred volitvami je plača dolgoletnega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba razburjala javnost, a ta po zaslugi naklonjenih mainstream medijev le ni dosegla tolikšnega učinka, kot bi ga sicer. Ravno tako se je ublažilo tudi ostale afere, ki so se nanj lepile. Kakorkoli, podjetje GEN-I je objavilo poročilo o poslovanju, ki razkriva, da je Golob za vodenje GEN-I do 17. novembra 2021 dobil kar 200.692 evrov plače in nagrad neto. 

V letnem poročilu podjetje ni navedlo bruto zneskov zaslužkov članov uprave in predsednika uprave, ampak zgolj neto plače. Pri ostalih podjetjih je sicer v navadi, da se objavljajo bruto zneski, ki so sicer nekje polovico višji. Če si torej pogledamo samo poročilo, lahko sklepamo, da Robert Golob ni prejel dodatne milijonske nagrade za uspešnost. Zanimivo pa je, da lahko v celotnem letu vendarle vidimo dramatično povišanje stroškov za plače in nagrade. Ti so se namreč zvišali s 23 na 43 milijonov. Gre skoraj za podvojitev.

Po poročanju Siola so prakso, kjer se v letnem poročilu podjetja GEN-I objavlja zgolj neto zneske plač, uvedli pred petimi leti. Tedaj je bilo namreč mogoče opaziti krepko povišanje plač in nagrad uprav nad omejitvami, ki sicer veljajo za podjetja pretežno v državni lasti. Kot je znano, podjetje trdi, da zanje omejitve plač in nagrad, ki veljajo v državnih podjetjih, niso veljale v zadnjih letih, ker so bili zasebniki. Zanimivo pa je, kako se je potem, ko se je moral Golob posloviti z vrha uprave, status nemudoma spremenil in GEN-I je zopet postalo podjetje, ki je v pretežni lasti države.

Tukaj so razvidni prejemki članov uprav:

 

Ko zaposleni v GEN-I v povprečju stane več kot Golobov minister
Če se mandat članov uprav konča še pred zaključkom leta, je pri številnih podjetjih v navadi, da se prikaže tudi nagrade tistih, ki so delo opravljali zatem. Pri GEN-I ni tako. Sodeč po podatkih iz letnega poročila je mogoče opaziti, da je podjetju šlo dobro. Z letom prej so se namreč tako plače kot tudi nagrade skoraj podvojile. Šokantno pa je, če strošek za plače podjetja delimo s številom zaposlenih in te primerjamo s stroški za plače vladnih predstavnikov. Zaposleni nas namreč v povprečju stanejo bistveno več kot ministri in premier sam.

Konec lanskega leta je bilo v podjetju zaposlenih 599 ljudi, kar je 12,8 odstotka več kot leto prej. Povprečni strošek za plačo je lani znašal 80.466 evrov, kar na mesečni ravni pomeni 6.705 evrov. Povprečni strošek na zaposlenega je torej presegel plačo ministra. Minister Luka Mesec iz vrst Levice je denimo prejšnji mesec prejel 5.331 evrov bruto, premier Golob pa 5.992 evrov bruto. Ob tem pa v podjetju visok skok plač pojasnjujejo skopo. “Kratkoročne obveznosti do zaposlencev v znesku 21.361.950 EUR (v letu 2020: 5.223.844 EUR) predstavljajo obveznost za decembrske plače, nagrade in druge prejemke iz delovnega razmerja. Povečanje kratkoročnih obveznosti do zaposlencev je posledica novih zaposlitev in vračunanih nagrad zaradi izrednega poslovnega uspeha Skupine GEN-I v letu 2021,” so namreč zapisali.

Glede na to, da so pri GEN-I v letnem poročilu razkrili, da je Golob lani do 17. novembra prejel 200.692 evrov (mesečno 20 tisoč evrov neto), se poraja vprašanje, kako visoke vsote so bile izplačane decembra. Za to obdobje namreč ni znano, koliko so Golob in člani uprave prejeli.  “Kot je znano, skupščina družbe GEN-I revidiranega Letnega poročila skupine GEN-I in družbe GEN-I, d.o.o., za leto 2021 še ni obravnavala. Od tod sledi, da odločitev skupščine o nagradah poslovodstva za leto 2021 še ni bila sprejeta,” so iz kabineta premierja sporočili za Siol na vprašanje, kolikšna je bila plača Goloba za celo leto.

Nekdanji predsednik uprave GEN-I in trenutni predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Vse skupaj je še toliko bolj nenavadno, ker je podjetje v lasti države, to pa prodaja elektriko jedrske elektrarne. GEN-I trguje torej z energenti, ki so proizvedeni s strani državne energetike, to energijo pa nato kupujejo ljudje, podjetja in institucije, ki so prav tako v lasti države. V prevodu povedano, vsi plačniki energentov, smo prispevali denar za tako visoke plače in nagrade.

Sara Kovač