Zaskrbljujoče stanje: Slovenija si na področju korupcije mesto deli z afriško državo Bocvano

Foto: iStock

Organizacija Transparency International je objavila rezultate o zaznavi korupcije za leto 2017. Več kot dve tretjini držav je dobilo slabe ocene, številne države so v preprečevanju korupcije neuspešne, med njimi je tudi Slovenija. Slovenija je izgubila tri mesta. Najvišje med državami, kjer je korupcija zelo nizka, sta se uvrstili Nova Zelandija in Danska, najnižje Somalija in Južni Sudan. Slovenija 34. mesto deli z Bocvano.

Indeks zaznave nastaja na podlagi ocen in podatkov raziskav, Slovenija pa je med 180 državami dosegla oceno 61. Pri tem rezultat 0 (nič) pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa pomeni, da v državi ni korupcije. S tem je Slovenija zasedla 34. mesto. Ocena ostaja enaka kot v letu pred tem, na primerjalni lestvici pa je Slovenija izgubila tri mesta. Najvišje med državami, kjer je korupcija zelo nizka, sta se uvrstili Nova Zelandija in Danska, najnižje Somalija in Južni Sudan. Slovenija 34. mesto deli z Bocvano.

Vidnejšega napredka v Sloveniji ne beležimo že vse od leta 2012. “Rezultati raziskave so pokazali, da Slovenija na področju preprečevanja korupcije ni naredila in ne dela dovolj. To, da smo z enakim številom točk zdrsnili za kar tri mesta, pomeni, da nekatere države že beležijo pozitivne spremembe. Rešitev torej obstaja, treba jo bo najti in tudi izvesti. V Sloveniji so potrebni celostni premiki, korupcija je namreč sistemska in globoko zakoreninjena,” rezultate raziskave komentira evropska poslanka Romana Tomc.

Korupcija je legalizirana panoga, ki jo pristojne ustanove ne jemljejo resno
Boj proti korupciji mora biti prednostna naloga: “Na rezultat raziskave vpliva netransparentna poraba javnih sredstev, ljudje institucijam ne zaupajo več. Primeri, kot so IranNLBgate in dogajanje v povezavi s prodajo NLB, naše največje banke, so tisti, ki rušijo zaupanje ljudi v slovenski bančni sistem in v institucije, ki naj bi skrbele za transparentno porabo davkoplačevalskega denarja.”

Romana Tomc.

Čeprav je pravna podlaga v Sloveniji dobro urejena, prihaja do zlorab: “V Sloveniji imamo dobro pravno podlago za preprečevanje pranja denarja, zato je krivca treba iskati drugje. Institucije, ki so zadolžene za preprečevanje koruptivnih dejanj in skrb za transparentno delovanje bank in drugih institucij, so popolnoma zatajile. To je poudaril tudi Evropski parlament in Sloveniji naložil popravni izpit. Rešitev torej ni v novi zakonodaji, ampak v izvajanju že sprejete.”

C. Š.