fbpx

Zmagal je razum: EU ministri skupno podprli stališče Aleša Hojsa, da se prepreči nezakonite migracije iz Afganistana in okrepi pomoč v regiji!

Minister Aleš Hojs (Foto: epa)

Potem ko se je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn postavil na stran tistih, ki podpirajo masovne migracije migrantov, s tem, ko je izrazil svojo naklonjenost sprejemanju več deset tisoč Afganistancev v Evropsko unijo, je na koncu vseeno zmagala zdrava pamet. V skupni izjavi so namreč notranji ministri držav članic EU zapisali, da je EU odločena, da prepreči nenadzorovan pritok migracij iz Afganistana. Gre za stališče, ki ga zavzema slovenski notranji minister Aleš Hojs. Ta je namreč poudaril,  da Slovenija trenutno ni naklonjena novim humanitarnim koridorjem v Evropo, saj si nihče ne želi ponovitve migrantske krize iz leta 2015.

Ker sta slovenski premier Janez Janša in avstrijski kancler Sebastian Kurz poudarila, da si nikakor ne želita, da bi prišlo do vnovičnih masovnih migracij, sta se znašla na tnalu luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, ki jima je očital zavračanje neposredne človeške solidarnosti. “Upam, da bo prišlo do nasprotovanja gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije, ki sta oba jasno in odločno usklajena z Orbanom, Salvinijem in Le Penovo,” je izpostavil in dal vedeti, da se po njegovem s tem izgublja kakovost biti Evropejec.

Kakorkoli, zunanji ministri so z nedavno skupno izjavo pokazali, da si nikakor ne želijo, da se EU vnovič sooči z nenadzorovanimi migracijami iz Afganistana. Ob tem so izpostavili, da se je treba izogibati spodbudam za nezakonite migracije. Zavzeli so se povečanje podpore tretjim državam, ki gostijo večje število beguncev in migrantov. Kot so navedli, prednostno nalogo še naprej predstavlja evakuacija državljanov EU in tistih Afganistancev z družinami, ki so sodelovali z EU in državami članicami.

Foto: epa

Ko je slovenski minister za notranje zadeve Aleš Hojs v torek predstavil stališče Slovenije, da v tem trenutku ne obstaja podpora odpiranju novih humanitarnih koridorjev, je spomnil, da se pri tem ne sme pozabiti na pomoč ranljivim skupinam ljudi – ženskam, otrokom in starejšim. Poudaril je, če so ti na poti iz Afganistana, jim je treba nujno ponuditi pomoč. Z namenom, da bi bila potrebna pomoč na voljo, so države članice EU napovedale, da bodo okrepile pomoč mednarodnim organizacijam, ki so v Afganistanu in sosednjih državah.

Ministri držav članic EU podpirajo pomoč tretjim državam v regiji, ki nudijo zatočišče večjemu številu migrantov in beguncev. “Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev,” je še dejal Hojs. Komisarka Ylva Johansson, ki pokriva področje notranjih zadev, ni podala konkretnih številk preselitev in je poudarila, da je okrog migracij potrebna sklenitev globalnega dogovora, saj ne gre za izziv, ki bi zadeval le Unijo.

Foto: STA

Foto: epa

Ker se EU želi izogniti nenadzorovanim migracijam, bo napore vložila v sodelovanje z drugimi državami, da se okrepi zmogljivost upravljanja meja in prepreči tihotapljenje z migranti in belim blagom. Ministri EU so se zavzeli za okrepljeno delovanje vseh pristojnih agencij. Še posebej azilnega urada Easo, Europola in agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).

Kljub glasnemu nasprotovanju luksemburškega zunanjega ministra, ki je pristojen za priseljevanje, so ministri le uspeli najti skupen jezik. Hojs je po poročanju STA povedal, da je bilo iskanje skupnega stališča težko, razprava pa na trenutke “zelo burna”. “Ampak na koncu smo bili sposobni sprejeti skupno izjavo, kar je v tem trenutku najpomembnejše,” je poudaril zadovoljno. V skupni izjavi so se ministri v zvezi z varnostnimi grožnjami zavzeli, da bodo tako EU kot tudi države članice naredile vse, da situacija v Afganistanu ne bo prispevala k novim varnostnim grožnjam za državljane EU.

Nina Žoher