fbpx

Zmago Jelinčič Plemeniti: “Delovanje preostalih štirih opozicijskih strank spominja na mladega psa, ki ves čas lovi svoj rep in ga nikoli ne ujame!”

Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti (Foto: Polona Avanzo)

“Preostale štiri opozicijske stranke kažejo svojo nemoč, pri čemer jim pomagajo osrednji slovenski mediji. Dejstva o njihovi moči pa kažejo resnično podobo, da nimajo dovolj glasov, da jih nikoli ne bodo nabrali dovolj, čeprav je njihova edina mantra pridobiti nazaj tokove finančnih sredstev, ki so jih do pred kratkim neskončno črpali,” je v pogovoru glede aktualnih razmer izpostavil dolgoletni poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. Spregovoril je zlasti o vlogi opozicije in pa  o odnosu do Slovenske vojske. 

Zmago Jelinčič Plemeniti velja za zelo neposrednega sogovorca in govori brez dlake na jeziku. Kot nam je dejal v pogovoru, bi morala Slovenska vojska nemudoma reagirati na nedavne klevete o tem, da slovenski vojaki na mirovnih misijah pobijajo lokalno prebivalstvo. Prav tako se nismo izognili niti poskusom preostalih štirih opozicijskih strank, ki ne vedo, ali imajo ali nimajo 46 glasov za postavitev nove vlade.

Gospod Jelinčič, za uvod bi vas najprej nekoliko provokativno vprašal, kaj je naloga opozicije. Kajti kolikor opažam, vam jedro medijev, ki sicer daje prostor preostalim štirim opozicijskim strankam, velikokrat odreče možnost, da bi svoje stališče povedali javnosti.

Naloga opozicije je kritično spremljanje delovanja vlade, kar pa nikakor ne pomeni rušenja vlade. Opozicija opozarja na zgrešene poteze trenutne vlade, vendar hkrati predlaga tudi mogoče rešitve problemov, za katere vlada ne najde ustrezne rešitve. To naše stališče je tudi razlog, zakaj nam levi mediji ne dajejo medijskega prostora, saj so usmerjeni samo k rušenju zdajšnje vlade. Bolečina osrednjih slovenskih medijev je, da Slovenske nacionalne stranke nikakor ne morejo prikazati, kot stranke, ki nasprotuje slovenskim interesom, zato nas preprosto ignorirajo in o ničemer, kar smo storili, ne poročajo. Še dobro, da marsikaj od storjenega oziroma povedanega objavimo na naši spletni strani, Facebooku in Twitterju, tako da informacije vsaj na ta način pridejo med ljudi.

Je pa Slovenska nacionalna stranka edina politična stranka, ki se ne peha za pomembnimi političnimi položaji. Tudi v družbah v državni lasti ne boste našli kadrov iz kvote SNS.

Kolikor je znano, ste tudi podprli zakonodajne svežnje, ki predvidevajo oblikovanje pomoči za okrevanje po epidemiji COVIDA-19. Torej je vendarle pomembno, da v težkih časih koalicijske in opozicijske stranke stopijo skupaj?

Čeprav smo imeli v SNS nekatere pomisleke o zelo širokogrudnem deljenju finančnih sredstev, smo zakonske svežnje podprli, saj zaradi določenih razmislekov v drugo smer nikakor ne moremo uničiti kompletnega zakonskega svežnja. Sodelovanje koalicije z opozicijo je nujno, seveda pa mora biti opozicija konstruktivna, kamor SNS zagotovo sodi. Da je SNS pravzaprav edina prava konstruktivna opozicija, dokazuje dejstvo, da smo v tem mandatu dobro sodelovali tako z “levo” kakor tudi zdaj z “desno” vlado. To so nesporna dejstva, ki dokazujejo jasno opredeljenost SNS za dobro Slovenije in njenih državljanov. SNS dokazuje, da je pravzaprav edina politična stranka, za katero lahko uporabimo termin konstruktivna opozicija.

Znano je, da želijo štiri stranke, ki so bile v prejšnji vladni koaliciji, spet prevzeti oblast, zato so oblikovale t. i. koalicijo ustavnega loka. So vas povabili zraven? Se sploh vidite v vlogi njihovega koalicijskega partnerja? Potrebujejo namreč najmanj 46 glasov …

Preostale štiri opozicijske stranke kažejo svojo nemoč, pri čemer jim pomagajo osrednji slovenski mediji. Dejstva o njihovi moči pa kažejo resnično podobo, da nimajo dovolj glasov, da jih nikoli ne bodo nabrali dovolj, čeprav je njihova edina mantra pridobiti nazaj tokove finančnih sredstev, ki so jih do pred kratkim neskončno črpali. Delovanje preostalih štirih opozicijskih strank spominja na mladega psa, ki ves čas lovi svoj rep in ga nikoli ne ujame. Delali bi potičke, pa nimajo mivke.

Kako pa ocenjujete njihovega nesojenega kandidata za mandatarja Jožeta P. Damijana?

Ni smiselno govoriti o oziroma ocenjevati nesojenega kandidata, ki zagotovo nima niti ene od sposobnosti, ki so za vodenje vlade neobhodno potrebne. Trimesečno igranje namiznega nogometa v prostorih ministrstva za gospodarstvo zagotovo ni dokaz sposobnosti kandidata. So pa to ugotovili celo v strankah ustavnega loka in čez noč odrinili Jožeta P. Damijana ter na njegovo mesto postavili Karla Erjavca. Ko bo Erjavec prišel kot predsednik DeSUS, kot pravi on, “na velika vrata”, se bo pokazalo, da bo treba najti nekoga drugega.

Svojo resnost je Damijan pokazal tudi s tem, ko se v prostorih Slovenske nacionalne stranke ni pojavil, saj bi od povezovalnega kandidata to pričakovali. Morda pa že sam od vsega začetka ni bil za stvar ali pa ga je bilo strah.

Foto: Polona Avanzo

Referenduma o investicijah v Slovensko vojsko ne bo, pa vendar − je mogoče reči, da SD in Levica glede podpisov proti financiranju vojske streljata s slepimi naboji?

Pri zahtevi za referendum se kaže, da sta obe stranki, ki sta zahtevo vložili, popolnoma skregani z razumevanjem države. Levica ruši državo v maniri ruskih boljševikov iz leta 1917 po sistemu vse razbiti in uničiti, potem pa bomo že nekako. Tako nekako so razmišljali tudi v kmečkih uporih: gradove so požgali, grofico so posilili, vino so popili, klet je bila prazna, kaj pa zdaj? SD pa deluje na enak način kot njihovi komunistični predniki, ki so leta 1941 prepovedali boj proti nacizmu, vse dokler Hitler ni napadel Sovjetske zveze.

O tem, da država ne potrebuje vojske, razmišljajo samo ignoranti, saj je jasno, da je vojska eden temeljnih postulatov države. Njena funkcija je tudi varovanje meja vsake države, kar pa ne eni ne drugi predlagateljici referenduma ni jasno.

Glede odnosa do vojske ste se nedavno spraševali, ali bo prišlo do ukrepov proti Jadranki Juras, ki je na TVS govorila o tem, da pripadniki Slovenske vojske pobijajo lokalno prebivalstvo. Pričakujete, da bo prišlo do pravnih ukrepov zaradi obrekovanja?

Slovenska vojska mora sprožiti ukrepe proti Jadranki Juras, saj je omalovaževala, žalila naše vojake in o njih lagala. Morda se je zanašala na lastno levosučnost in mislila, da zaradi določenih levo usmerjenih pripadnikov Slovenske vojske do prijave ne bo prišlo. Morda ima celo prav, saj ko sem jaz v Državnem zboru RS v uniformi Slovenske vojske s ponosom hvalil naše vojake, sem od pooblaščene uradne osebe na Inšpektoratu RS za obrambo  I. T. dobil prijavo in kazen, verjetno zato, ker nisem ekstremni levičar. Sicer pa, če Jurasova nekaj trdi, naj predloži dokaze.

Ko smo že pri medijih: kaj menite o nacionalni RTV? Ali sploh opravlja svojo nalogo?

Nacionalna RTV je v glavnem zmazek, ki ne opravlja svojega poslanstva. Okoli 2500 in več tako ali drugače zaposlenih na RTV SLO v glavnem požira finančna sredstva države, izkupiček pa je minoren. RTV Slovenija bi bilo treba po grškem vzoru razformirati, jo ukiniti za mesec ali dva, česar verjetno večina gledalcev niti opazila ne bi, in na novo postaviti to institucijo z največ 700 do 800 zaposlenimi. Nujno pa bi bilo treba odpustiti vse tiste kadre, ki delujejo proti slovenski družbi, proti slovenski državi, proti slovenski zgodovini in podpirajo razbitje Slovenije. Pa še, obvezno bi bilo odlično poznavanje slovenskega jezika.

Na RTV SLO preprosto ne vedo, kaj so načela uravnoteženega in demokratičnega poročanja. S kreiranjem pogovornih oddaj z opozicijo, kamor ne povabijo vseh opozicijskih strank, pravzaprav negira demokratične volitve in odločitve volilnega telesa.

Nacionalno televizijo izpostavljam tudi zato, ker se v njenih programih redno pojavljajo politični aktivisti, kot je denimo Zlatko Čordić, v oddaji Tednik se je pojavil tudi Anis Ličina.

To je ravno eden od pokazateljev, kaj se dogaja na RTV Slovenija in kaj se nikakor ne bi smelo dogajati. Ne smemo dopustiti, da bodo tujci, ki jim Slovenija reže kruh, uničevali našo deželo. V takih primerih bi bilo treba takšnim osebkom odvzeti državljanstvo, če ga imajo, in jih poslati nazaj v deželo izvora. Slovenija žal vedno bolj podlega pritiskom prebivalcev iz delov nekdanje Jugoslavije, ki v veliki meri zasedajo pomembna delovna mesta v naši državi. To jim omogoča nadzor nad delovanjem države, hkrati pa tudi, da na ustrezna delovna mesta postavljajo svoje sonarodnjake oziroma celo sorodnike. Take prakse ne bi smele biti niti izjeme, kaj šele običaji. Konec koncev slovenska abeceda ne pozna črke ć, ki jo v vedno večji meri vidimo pri odločujočih. Zdaj pa na to območje prihajajo še črke Q, Ç, …

Kako pa ocenjujete protivladne proteste, ki se občasno pojavljajo? Kdo stoji za njimi?

Protivladni protesti so izraz bolečine dobro situiranih samozaposlenih, prišlekov v Slovenijo, obiskovalcev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije in vseh tistih, ki mislijo, da ni treba delati, spoštovati države in kaj storiti za druge državljane. Za vsem skupaj stojijo politični botri iz levega ozadja, ki v svojem strahu pred izgubo privilegijev izrabljajo, tudi s plačili, napihnjenost nekaterih »intelektualcev«. V tem svojem hotenju so vedno bolj agresivni, zato pričakujem od policije tudi ostrejše ukrepanje. Zagotovo so za protestniki člani vsaj dveh političnih strank, Levice in SD, saj so bili njihovi vidni predstavniki in poslanci videni v vrstah protestnikov. Intelektualno težo pa naj jim bi zagotavljali različni učni kadri s FDV in z drugih fakultet, kadar se ravno ne ukvarjajo s spolnim nadlegovanjem.

Protesti so se začeli, še preden je bila vlada sploh izvoljena, okrepili pa so se po aferi z nabavo zaščitne opreme. Znano je, da je pri tem zelo glasen prejšnji premier Marjan Šarec. Je sploh opcija, da se Šarec, potem ko je “vrgel puško v koruzo”, še kdaj vrne v vlado?

Marjana Šarca v namišljeni vladi koalicije ustavnega loka ne vidijo niti njihovi sestavljavci. Šarec je imel priložnost voditi manjšinsko vlado, kar pa je seveda terjalo precej naporov kljub koalicijskemu sporazumu z Levico. Res pa je, da s takimi koalicijskimi partnerji to nikakor ni bilo mogoče. Protesti, ki so se začeli še pred izvolitvijo nove vlade, so že takrat kazali strah pred izgubo finančnih virov in pomembnih položajev v politiki in gospodarstvu.

Foto: Polona Avanzo

Biografija
V Mariboru rojeni Zmago Jelinčič Plemeniti (1948) se je v slovenski politiki prvič vidneje pojavil leta 1991 z ustanovitvijo Slovenske nacionalne stranke, katere predsednik je še vedno. Leto kasneje se je stranka prebila v državni zbor, Jelinčič pa je postal poslanec in bil petkrat zapored izvoljen za poslanca. Med letoma 2011 in 2018 je »počival«, od leta 2018 je znova poslanec in vodja poslanske skupine SNS, kjer je tudi član številnih delovnih teles in preiskovalnih komisij. V svoji karieri je bil tudi športni pilot, baletni plesalec, farmacevt in zbiralec starega denarja. Je avtor več knjig s področja grboslovja in numizmatike. Med drugim je večkrat kandidiral za predsednika republike.

Gašper Blažič