Zmedena Anuška Delić Zavrl ne pozna niti osnov: Tako se je spravila na pokojnega dr. Bajuka, da bi prikrila škandalozno imenovanje Mlinarjeve!

Anuška Delić in Andrej Bajuk (Foto: STA)

Anuška Delić in Andrej Bajuk (Foto: STA)

V primeru koroške Slovenke in aktualne kandidatke za ministrico za kohezijo Angelike Mlinar v slovenski javnosti poteka vroča debate glede dodelitve slovenskega državljanstva. Na socialnih omrežjih pa se je vzpostavila debata o drugem znanem Slovencu, pokojnem dr. Andreju Bajuku, bivšem predsedniku slovenske vlade in finančnem ministru v prvi Janševi vladi. S svojimi lažmi in zavajanji pa blesti nihče drug kot “samooklicana” lovka na “izmišljene novice” Anuška Delić, ki je Bajuku očitala, da ni bil “izvoljen” od ljudi. Pozabila pa je na primer iz leta 1992, ko je podobno kot Bajuk mesto predsednika vlade zasedel dr. Janez Drnovšek. 

“Bajuk je imel slovensko in argentinsko državljanstvo, nakar se je zadnjemu odpovedal, ko je postal premier. Ni bil izvoljen, ampak je postal predsednik vlade, potem ko je Drnovškova vlada padla. Niso ga izbrali ljudje,” je svojo raziskovalno noto Sloveniji ponosno pokazala Anuška Delić Zavrl. Ali Delić Zavrlova ne pozna slovenske ustave ali pa resnično zavaja s svojimi “oštro” raziskovalnimi metodami. Predsednika vlade vedno izvolijo poslanci državnega zbora, ne pa volivci na splošnih parlamentarnih volitvah. Tudi v Italiji ni bil takratni tehnični mandatar Mario Monti v obdobju 2011-2013 izvoljen za poslanca, a so ga, podobno kot Andreja Bajuka, izvolili italijanski poslanci in senatorji. Njene odlične raziskovalne metode pa bi lahko spomnile na razpad Demosove vlade, ko je bil v tretjem krogu izvoljen dr. Janez Drnovšek. Tako kot Andrej Bajuk tudi Janez Drnovšek ni bil izvoljen za poslanca na prvih parlamentarnih volitvah leta 1990.

Dr. Andrej Bajuk se je rodil 18. novembra 1943 v Ljubljani slovenskima staršema Božidarju Bajuku in Ceciliji Radej. Zaradi naelektrenega komunističnega boja in preganjanja po koncu druge svetovne vojne se je družina preselila v argentinsko mesto Mendoza. Tam se je izšolal, kasneje pa naredil odlično mednarodno kariero v svetu financ in politike. Državni zbor Republike Slovenije ga je 3. maja 2000 potrdil za tretjega predsednika vlade, poleg tega pa se je sam odrekel argentinskemu državljanstvu.

Zaslužen za napredek Slovenije
Svojo kariero finančnika je kronal leta 2006, ko je postal najboljši finančni minister v Evropi po izboru revije Banker. V reviji so utemeljili izbor nagrade z naslednjimi besedami: “Nagrada je namenjena finančnim ministrom, ki so gospodarstvo v svoji državi popeljali naprej. Minister Bajuk je zaslužen za napredek Slovenije s svojo zavezanostjo davčni previdnosti.” 28. novembra 2006 je v Bruslju prejel še nagrado Dosežkar leta (Achiever of the Year), ki jo podeljuje tednik European Voice; nagrado je prejel, ker je uspel zagotoviti vstop Slovenije (kot prve nove članice EU) v evroobmočje.

Anuška Delić je zmerjala bivšega notranjega ministra in dolgoletnega poslanca SDS dr. Vinka Gorenaka s “političnim potrčkom in invalidom”
Muza Francija Zavrla pa se tudi tokrat ni ustavila pri napadih na drugače misleče. V eni izmed debat glede Bajukovega političnega udejstvovanja se je zapletla z bivšim notranjim ministrom in dolgoletnim poslancem Slovenske demokratske stranke dr. Vinkom Gorenakom. “Z minimalno večino, v tretjem glasovanju, gospod Gorenak. In če je kdo med nama politični invalid, ste to vi, ker ste politik. Sicer bolj marginalen politik/potrčko, ki zelo rad sliši svoj glas, a vendar. 88!” Na njen žaljivi zapis se je odzval Gorenak in jo označil za radikalno levičarsko provokatorko. “No ja, takih kot ste vi, manipulativna, zlonamerna, levo politično skrajna in preprosto ‘žleht’, sem pa res malo srečal v življenju. Hvala, ker ste priznali, da je bil Bajuk izvoljen, prvotno ste trdili, da ‘ni bil izvoljen ampak je postal PV, potem ko je Drnovškova vlada padla’.” 

Bajuku državljanstva niso podelili pod pretvezo nacionalnega interesa
Vendar se nekateri levičarski aktivisti s tem ne morejo sprijazniti. Tako ob najnovejših debatah na diskreditacijo Bajuka ni pozabil niti radikalni levičarski aktivist Arjan Pregl: Za vse tradicionaliste in ‘domoljube’, ki jih blazno moti ‘uvoz’ kandidatke za visoko državno funkcijo, imam dve besedi: Andrej Bajuk. (Res pa je, da se ni ravno izkazal.)” 

Hitro mu je žogico vrnil ekonomist in analitik Tomaž Štih, saj Andrej Bajuk ni potreboval izgovora o “slovenskem nacionalnem interesu” za pridobitev slovenskega državljanstva. “Bajuka nikoli nihče ni razglasil za ‘nacionalni interes’. Kaj tako bizarnega kot razglasiti politika, ki je na evrovolitvah dobil 0,7 odstotka, za nacionalni interes, da lahko zasede nestrokovno, politično funkcijo, počnejo le socialisti. Takšni potem sebe predlagajo za evrokomisarje,” je Tomaž Štih spomnil na znano komisarsko afero Alenke Bratušek iz leta 2014. Medtem ko se je Andrej Bajuk odpovedal argentinskemu državljanstvu, si koroška Slovenka Angelika Mlinar nezadržno želi zadržati svoje avstrijsko državljanstvo, ne glede na resne pomisleke Avstrije.

Anuška Delič ne razume osnovnih pojmov delovanja izvršne veje oblasti
Ne glede na vse se ima Anuška Delić v Sloveniji za eno “najboljših” in “najpametnejših” novinark, saj sodeluje v konzorciju svetovnih raziskovalnih novinarjev OCCRP. Vendar bi bilo lepo, da bi tudi novinarski kolegi iz omenjene organizacije preverili njeno znanje o izvršni, zakonodajni in sodni veji oblasti. “Bajuk je bil v času volitev v DZ 1997 v službi pri tuji banki in na parlamentarnih volitvah ni kandidiral do konca leta 2000. Že pred tem je postal PV, ko je padla Drnovškova vlada, kot sem napisala. Ohladite možgane in se lepo vedite, da ne bo mame sram,” je svojo neumnost zaključila Delićeva. Zmoto Anuške Delić je lepo komentiral družbenopolitični delavec Jože Poglajen: “No, dejstvo je, da je Bajuk bil izvoljen za PV. Ustava namreč pravi, da PV voli državni zbor. Toda izraz volitve se navadno nanaša na splošne parlamentarne, predsedniške, županske, občinske volitve. Na teh o kandidatih odločajo volivci, o PV ne.”

Andrej in Katarina Bajuk (Foto: STA)

Predsednika države, župane slovenskih občin in evroposlance izvolijo volivci na neposrednih volitvah, predsednika vlade pa vedno poslanci državnega zbora
Anuška Delić si je enostavno privoščila sramotno poznavanje osnovnih pojmov slovenske zakonodaje. Vsak predsednik vlade v Slovenije postane premier z izvolitvijo v državnem zboru. Vendar je to Anuški Delić enostavno težko razumeti. “Vsi so vam že isto povedali, vi pa še vedno z glavo v zid. Bajuka niso izvolili volivci. In torej ni ‘z izvolitvijo v DZ postal PV’, kot ste trdili. Dejstva so, kakršna so, pa če skačete po njih ali ne. Pozdravite mamo!” se je z osebnim napadom na uporabnika Twitterja spravila Delićeva. Vendar bi Deličevi priporočali, da si prebere naslednji odgovor: “Postopek izbire predsednika vlade določata 111. člen Ustave Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora v členih 225 do 228, kjer je zapisano, da v različnih fazah postopka volitev kandidata za predsednika vlade državnemu zboru lahko predlagajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.” Zato bi Anuško Delić še enkrat spomnili, da predsednika države, župane in evropske poslance izbirajo volivci neposredno, medtem ko po določenih zakonskih pravilih predsednika vlade vedno izvolijo poslanci državnega zbora.

Luka Perš