fbpx

Zunanji minister Logar skupaj z zunanjima ministroma Hrvaške in Italije podpisal sporazum o Severnem Jadranu

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, slovenski zunanji minister Anže Logar in italijanski zunanji minister Luigi di Maio so podpisali tristranski sporazum o sodelovanju v Severnem Jadranu (Foto: Twitter MZZ)

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je v sredo gostil zunanja ministra Hrvaške in Italije, pogovori pa so potekali o krepitvi sodelovanja v Severnem Jadranu. Vsi trije – Anže Logar, Luigi Di Maio in Gordan Grlić Radman so podpisali tristranski sporazum o sodelovanju držav v severnem Jadranu. Omenjeno sodelovanje je Logar napovedal že decembra, kot se je izkazalo pa se pogovori po načrtu nadaljujejo. “Danes smo se dogovorili za trajno sodelovanje. Vsa vprašanja za zaščito naših interesov, od povezljivosti, do modre ekonomije in zaščite okolja, bomo odslej naslavljali skupaj,” je pojasnil Logar.

Dialog za skupne rešitve v dobro vseh – ključna misel današnjega trilateralnega sestanka z Luigi Di Maio in Gordan Grlić RadmanNadaljujemo v 2021. Na vseh ravneh,” je decembra 2020 preko Twitterja sporočil zunanji minister Anže Logar po srečanju v Trstu. Logarjeve napovedi so se izkazale resnične, saj omenjeni ministri nadaljujejo sodelovanje.

Logar je v sredo na Brdu pri Kranju gostil oba omenjena zunanja ministra, namen srečanja pa je nadaljevati tristransko sodelovanje obalnih držav EU v severnem Jadranu, ki se je začelo 19. decembra lani v Trstu.

logar Di Maio Radman

Foto: Twitter MZZ

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je na novinarski konferenci po podpisu izjave izrazil veselje, da so danes zaključili prvo etapo sodelovanja treh držav v severnem Jadranu, ob podpisu skupne izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu pa je dejal: “Danes smo se dogovorili za trajno sodelovanje. Vsa vprašanja za zaščito naših interesov, od povezljivosti, do modre ekonomije in zaščite okolja, bomo odslej naslavljali skupaj.” Medtem pa je še prepričan da nas Jadransko morje povezuje in nam nalaga odgovornost, da ga skupaj zaščitimo.

S pomočjo sporazuma tudi okrepljeno sodelovanje med pristanišči
Trije zunanji ministri so se seznanili s konkretnimi predlogi za sodelovanje, med drugim tudi za okrepljeno sodelovanje pristanišč v Severnem Jadranu ter skupno promocijo jadranske plovne poti. “Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa z zelo občutljivim ekosistemom zahteva tesno sodelovanje vseh treh obalnih držav,” je poudaril Logar, ki je optimističen glede nadaljnjega sodelovanja. Dodal je, da so v času dogovarjanja o skupni izjavi, razrešili vsa odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena.

Foto: Twitter MZZ

Tristransko sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani z napovedjo Hrvaške in Italije, da bosta v Jadranskem morju razglasili svoji gospodarski coni. S to namero sta Hrvaška in Italija seznanili tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča, pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima. Predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije so se sestali na ministrski in strokovni ravni. Na decembrskem srečanju v Trstu so  sprejeli skupno izjavo o sodelovanju pri upravljanju Jadrana, niso pa je podpisali.

Foto: Facebook

V izjavi so med drugim poudarili, da Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji in kot vir blaginje za vse. Slovenska stran je na srečanjih s Hrvaško in Italijo izpostavila, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.

Slovenija in Hrvaška sta izboljšali odnose
Logar je ponosen, da so odnosi s Hrvaško na čelu s to vlado postali veliko bolj prijateljski in sodelovalni. Pred dnevi je poudaril, da odnosi med obema državama več ne temeljijo na številnih tožbah, kjer je Slovenija v preteklosti izgubljala milijone. Logar si s Hrvaško tudi v prihodnje želi sodelovati konstruktivno in  z usmerjenostjo k uspešnemu reševanju problematik.

Sara Rančigaj